Pijuckava tole z Barbi prvi večer, pa potem jutri še pri naslednji večerji, vino s švoh 13 % alkohola je takrat še boljše, verjetno najboljše, vmesne ure kisika v pol prazni (ali pol polni) a začepljeni steklenici so očitno opravile dobro delo, po tretjem večeru, brezalkoholnem, zaključim z zadnjim kozarcem flašo četrti večer po odprtju, ko vinu še vedno ne manjka nič bistvenega. Kar ni slab pokazatelj.
Povzetek: uživaško, zrelo vino, ki po moje zmore tudi še nekaj nadaljnjih let.
En razlog za vse skupaj je verjetno letnik. Eden boljših za taka vina v zadnjem času. Potem je tu Kras. Kar pomeni in pove tudi ime vina – Carsus. V tej rdečini s cabernet sauvignonom in merlotom prijateljuje teran. Prispeva opazen, nezgrešljiv, a ravno pravšen zalogaj identitete, svežine in sočnosti. Pa zagotovo tudi barve, ki po šestih letih ne kaže znakov staranja. In tu sta Primož in Tadej. Ne vem čigav prispevek je bil večji v vinogradi in čigav v kleti, a slednje menda niti ni najbolj pomembno.
Povzetek: uživaško, zrelo vino, ki po moje zmore tudi še nekaj nadaljnjih let. Konec koncev: številka odločbe je iz lanskega leta in je verjetno dokaz, da podobno kot jaz menita tudi Primož in Tadej. Ena flaša pa je za vsak slučaj tudi še v kleti.
Flaša je bila izpraznjena novembra 2017.
Komentiraj