Revija Vino 4/2020 – zima

Gaube

»Ali si že prebolel?« je bilo pozdravno vprašanje ob obisku kmetije na Špičniku na predvečer martinovega. Novi koronavirus pač zaznamuje že praktično vsak pogovor. Ne, nisem (še) zbolel za covidom-19. Ste vi? »Da, deset dni sem imel lahno vročino,« odvrne Alojzij Gaube. »Zatem sta zbolela tudi moja starša, najprej oče, nato še mati. K sreči smo vsi v redu, mama se nocoj vrača iz bolnišnice.«
Nazdraviti po takem uvodu ni samoumevna floskula. »Na zdravje!« misliš resno, dobesedno. Gostitelj je natočil mlado vino. Prvenec. Zvrst muškat otonela in rizvanca. »Njegova sortna sestava je že 25 let enaka,« predvidljivo komentira Gaube. Je namreč zagovornik stalnosti, spremembe so pri njem skrbno premišljene in se ne zgodijo čez noč.

Dušan Brejc

Enolog, strokovnjak, poznavalec, degustator, glasbeni navdušenec, športnik, strasten bralec. Gurman, ki tudi rad kuha. Odlično piše, verjetno tudi zato, ker se očitno enako dobro znajde v naravoslovju in v družboslovju, ker zmore razmišljati mehko o trdem in trdo o mehkem. Človek mnogih talentov in znanj, uradno pa diplomirani univerzitetni inženir agronomije, ki ga nekateri nazivajo doktor, čeprav jih sam dosledno popravlja, ker nima doktorata, drugi so prepričani, da je MW. V pogovoru deluje nekoliko skrivnostno, zadržano, marsikaj pove in zapiše med vrsticami.
Iz stare ljubljanske družine. Meščan. Zasebno življenje ločuje od profesionalnega, a vseeno povejmo, da imata z ženo Marto dva otroka, sina in hčer, pa tudi že vnuka. O Dušanu tudi v nadaljevanju ne bomo povedali vsega, pomagali pa bomo med drugim odstreti delček tistega, zaradi česar ga spoštujejo tudi tisti, ki se z njim ne strinjajo. Z njim smo si, brez vsakega nespoštovanja, že dolgo na ti, saj je eden najpomembnejših in prepoznavnih piscev revije Vino, zato je tako zapisan tudi ta pogovor z njim. • Kdo ali kaj je torej Dušan Brejc?

Visoko: Bjana

Miran Sirk je briški peničar, ki se je pred tridesetimi leti odločil, da bo pridelava penečih vin njegovo poslanstvo. Očetov vinograd je v 1990. letu dal vino za prvi poskus s petsto steklenicami, ki so tako hitro pošle, da jih je bilo naslednje leto kar pet tisoč. Zdaj v kleti zori od sto petdeset do dvesto tisoč steklenic. V bližini se gradi nova klet, kjer bosta s soprogo Petro postavila zgodbo za sodobne čase. Predvsem zato, da se bo kakovostna rast lahko nadaljevala in da se bo ponudba posestva zaokrožila. Dvorec Dorišče, kjer zdaj prebivata, sta popolnoma obnovila že pred leti, a seveda tako, da je vsakemu obiskovalcu takoj jasno, da se je spoštovalo tradicijo in zgodovinska dejstva, ki sežejo v trinajsto stoletje. Nova klet na robu vasi bo tehnološko napredna ter brezkompromisno posvečena ključnim fazam v pridelavi penečih vin, od sprejema in prebiranja grozdja do stiskanja, ki mu Miran pripisuje ključno mesto, zato ne preseneča njegova izjava, da »si raje kupim novo prešo kot pa jadrnico. Namesto vikenda ob morju pa gradim novo klet«.

Miha Istenič

Naslov tega članka bi bil zlahka kot bolj ali manj na glas izrečen označevalec leta 2020 in stanja, ki ga je v vse pore našega družbenega in družabnega življenja vnesla pandemija novega koronavirusa. A bolj kot kadar koli je treba v tem času pogled usmeriti naprej in navzgor ter spremeniti perspektivo, percepcijo in dikcijo. To je nekaterim lažje storiti kot drugim. V Hiši penin Istenič spadajo med prve. Kljub čudnemu letu imajo namreč več kot dovolj razlogov, da mehurčkasto peno postavijo v drugačen stavek, kot je oni v naslovu: Za nazdrav’t! S penino!

Bosna in Hercegovina

Z raziskovanjem držav bivše Jugoslavije vedno bolj raste tudi moje navdušenje nad tem delom Evrope. Bosna in Hercegovina, ki je, kot vemo, razdeljena na Federacijo Bosne in Hercegovine ter Republiko Srbsko, izgleda kot nekakšen mikrokozmos izzivov jugoslovanskega obdobja in vsega, kar je sledilo. Tako se vsaj zdi s perspektive nekoga, ki jo opazuje od zunaj. Država je vsekakor vredna obiska, saj je obenem fascinantna, lepa, dramatična, gostoljubna, včasih tudi šokantna, pri pripovedovanju njene zgodbe pa imajo veliko vlogo tudi tamkajšnja vina.

In še:

  • Štirje Decanterjevi nagrajenci odgovarjajo na naša vprašanja v rubriki KDO STE:
    – Valter Zalatel (Zalatel)
    – Peter Prinčič (Mulit)
    – Goran Besednjak (Besednjak)
    – Lendwines (Lendwines)
  • Pod lupo:
    7 najbolj prepričnjivih vin leta 2020 po mnenju poznavalcev in strokovnjakov
  • Vinarji predstavljajo peneča vina iz svojih kleti:
    – Aleš Kunej: Emanuela
    – Dominik Sosolič: Virus 7 2014
    – Jernej Martinčič: Quattro Momenti 2015
    – Nejc RUmpert: Jernejeva penina rose
    – Roman Marc: Zelena 2017
    – Lojze Kerin: Maria Brut 2015
    – Jure Štalcar: Metliška penina, zelo suha
    – Tadej Štoka: Prima Teran Nature 2015 in Prima Vitovska Grganja Pét-nat
    – Matija Jagrič: Boemme rumeni muškat
    – Benito battista: Malvasia Istriana Extra Brut 2014 in Prestige Extra Brut 2015
    – Miha Založnik: Bela Penina 2018
  • Kdor Pije, to plača
    Brane Kastelic iz Londona ….

Ti je vsebina všeč?

Naroči se na revijo Kupi posamezen izvod Poglej arhiv preteklih izdaj