Vsebina zadnje številke

2023/4 – Zima

Peter Polič

Peter se na posestvo ob dogovorjeni uri pripelje tik za nami. Družbo mu dela 15-letni pes Sultan, ki komaj še hodi, a nam vztrajno sledi vse tri ure našega obiska, če obnemore, pa mu Peter pomaga. Posestvo si ogledamo s kozarcem še nestekleničenega vina v roki. Ob vinogradu nam pozornost vzbudi neznan stroj brez kabine in sedeža. Robot – samovozni traktor. V kleti najsodobnejša, state of the art oprema za sprejem in predelavo grozdja. Preša je hiperredukcijska. Običajno se vinarji, ki prisegajo na čim bolj naravno pridelavo s čim manj intervencijami, ne odločajo za tako opremo. Ko je drozga po dveh letih maceracije še vedno brez dodanega žvepla, jo s to prešo stisnem brez vnosa kisika, brez oksidacije, pojasni naš sogovornik. In s tem deloma razloži, zakaj so njegova vina kljub pristopom, s katerimi marsikdo upravičuje pomanjkljivosti in napake, tudi po ekstremno dolgih, nekajletnih maceracijah in zorjenju v sodih čista, pitna, očitno drugačna od konvencionalno pridelanih vin, a hkrati tudi nešokantna za pivca, ki ne pozna pravkar omenjenih dejstev. • Peter Polič je uspešen poslovnež in svetovljan, ki je leta 2013 odkupil sedem hektarjev veliko posest na Truškah v osrčju slovenske Istre. Na slovenskem vinskem radarju ga skoraj ni. Njegovo vino so mi v slovenskih restavracijah doslej ponudili le enkrat. Glede na to, da od 25.000 steklenic letnega pridelka v Sloveniji proda samo eno paleto, to niti ni tako nepričakovano. Na posesti ob njegovem prevzemu je na 21.000 trtah pridelal le 6000 buteljk vina. Danes pridela od štiri do pet tisoč litrov belega vina iz sort malvazija in rumeni muškat ter do 20.000 litrov rdečega vina iz sort refošk, merlot, cabernet sauvignon, syrah in tannat. Zadnja štiri leta na posesti pridelujejo tudi oljčno olje. Zaradi svojega znanja, možnosti povezovanja in financiranja rešuje probleme v vinogradništvu in vinarstvu na načine, ki bodo morda dolgoročno omogočali preživetje panoge. Na zahodu takemu razmišljanju rečejo out of the box. Pa so rekli, da takih ne delajo več …

Modri pinot na poti v prihodnost

Modrega pinota so se pri nas in povsod po svetu oprijele močne mitološke prvine, ki se najpogosteje izkažejo tako, da se vsa vina iz modrega pinota, pa naj pridejo od koder koli, iz Slovenije, Kanade ali Tasmanije, vedno primerjajo z burgundci. Zakaj? Ker se modri pinot kot ena najstarejših sort na svetu že več kot šest stoletij goji v Burgundiji, za kar obstajajo verodostojni viri (pridelava vina pa seže v rimsko dobo). To je privedlo do tako edinstvenega senzoričnega profila, ki se mu mnogi vinarji po svetu želijo približati. Ugled belih (chardonnay) in rdečih burgundcev (modri pinot) je bil v ZDA tako vpliven, da se v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja formira »white burgundy« kot generična blagovna znamka, ki jo uporablja t. i. vinska industrija in je sprva sinonim za kateri koli ameriški chardonnay, »ki je tak kot Chablis«. V naslednjem desetletju postane »Burgundy« le še opis za najcenejšo zvrst belih ali rdečih vin v supermarketih. Vsakomur je jasno, da gre za grobo zlorabo porekla, vendar je zgodovina vina polna takih zavajanj po vseh vinorodnih državah. To sčasoma privede do sistema zaščite porekla, v Burgundiji leta 1935. V nedavnih pogajanjih med Evropsko komisijo, Francijo in ZDA pa je nastal kompromis, ki ZDA dovoljuje začasno uporabo »Burgundy« kot semigeneričnega pojma, a ker so pogajanja zastala, ni jasno, kdaj se bodo Američani tej označbi dejansko odrekli. Tudi zato, in ne samo zato, so se v panožnem združenju BIVB letos odločili, da bodo v bodoče ne glede na izbrani tuji trg dosledno uporabljali francoski »Bourgogne« in nič več angleško-ameriškega »Burgundy«. Morda bo to dalo misliti tudi tistim vinarjem, ki preveč navdušeno in neupravičeno uporabljajo »cru«. BIVB se je namenilo slediti vzoru Šampanje, ki je z dosledno pravno zaščito pojmov in označb dosegla, da šampanjska metoda pripada le šampanjcem, klasična metoda pa vsem drugim.

Šentjernejske penine

Mitja, kateri Dolenjec je naredil tole izvrstno penino,
je bil radoveden Dušan. Mitja je dr. Mitja Kocjančič, predsedujoči ocenjevalni komisiji na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Dušan se piše Brejc in je bralcem te revije dobro znan, takrat eden od članov komisije. Bilo je jeseni 1999. Samo Hudoklin, ki se tega dogodka dobro spominja, in Gregor Štemberger kot opazovalca, to so tisti, ki sedijo zadaj in se uvajajo v ocenjevanje, sta se, si mislim, zadovoljno muzala. Vedela sta, čigava penina je v kozarcih: Štembergerjeva, polsuha, letnik 1998, iz rumenega muškata, ki takrat v dolenjskem okolišu ni bil dovoljen in še manj priporočen. Gregorjev oče Vinko je meni nič tebi nič Samu, ki je bil pri njih enolog, naložil, naj naredi iz tega penino, ker sorte v tem primeru ni treba navesti. Rečeno, storjeno, z imobiliziranimi kvasovkami,* takrat precej priljubljenimi.

Vietnam

Na vrhu mojega seznama popotovanj po svetu so vinske regije. Vietnam teh nima, tudi ne zavidanja vrednega vina. A ko sem se pred leti odpravljal na Tajsko, so mi prijatelji svetovali še obisk Vietnama. Od takrat me je zanimalo, zakaj je ta dežela za marsikoga celo bolj čarobna kot druge azijske države. • Vietnam se po širini razprostira kar 1650 km daleč, vse od severne meje s Kitajsko do Mekongove delte na jugu. Da bi videli kar največ, smo se odločili za klasično pot od severa proti jugu. Prek Frankfurta smo poleteli v glavno mesto Hanoj, nato nadaljevali pot proti starodavni cesarski prestolnici Hue, se ustavili v obalnem letovišču in obiskali pravljični Hoi An ter popotovanje sklenili v multikulturnem večmilijonskem mestu Hošiminh, od koder smo se po 17 dneh potovanja vrnili domov. • Koktejl čudovitih, prostranih, biserno belih peščenih plaž, hribovite pokrajine s smaragdno džunglo, hribovskih vasi z riževimi polji in dinamičnih večmilijonskih mest. Tu sta doma navdihujoča kultura in bogata, a tudi boleča zgodovina. Dežela, kjer preteklost podaja roko sedanjosti. Navzven še vedno socialistična, a navznoter kapitalistična država, potiho povedo prebivalci. Na ulicah mrzličen utrip z največ motorji na prebivalca na svetu in hupanje na vsakem koraku. Obenem raj na zemlji za vse gurmane, ljubitelje kave, začimb in pristnih azijskih okusov. Predvsem pa avtentična, kjer trume turistov (še) ne preplavljajo vsake zanimivosti. Vse to je Vietnam.

Balkan Wines

Srbija. Kosovo. Albanija. Črna gora. Bosna in Hercegovina. Severna Makedonija. Šest držav Zahodnega Balkana, ki skupaj predstavljajo okoli odstotek od 7,3 milijona hektarjev svetovnih vinogradnih površin. Dovolj ali premalo za prepoznavnost? Zanimivo je, da so maja letos v Skopju ob predstavljanju nastajajoče zveze Balkan Wines in zasnove njene marketinške strategije omenili tudi Slovenijo, ki ima po Eurostatovih podatkih 0,22 odstotka svetovnih površin vinogradov in je menda dokaz, da to ni nujno premalo za razmišljanje o uspehu. • Ob razmišljanju o projektu Balkan Wines, ki ga skupaj podpirata Organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ter Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), je petim današnjim državam, ki so nekaj desetletij sobivale v nekdanji skupni federaciji, Albanija, ki meji na tri od njih, jasno povedala, da brez nje to ne bo šlo, da jo skratka zanima sodelovanje. Mednarodna skupina osmih povabljenih vinskih piscev, poznavalcev in kritikov pa je maja letos v petih dneh obiskala nekaj vinskih kleti v vseh šestih sodelujočih državah. Na prostorih, kjer se je kultiviranje vinske trte na splošno začelo okoli tisoč let pred Kristusom, v naši polpretekli, jugoslovanski zgodovini, razen s takrat zaprto Albanijo, ni bilo mejnih kontrol, je zdaj ravno obratno. In omenjena skupina se je precej zabavala, ko smo ob čakanju na mejnih prehodih najprej ugibali, ali se bo in če se bo, v čigavem potnem listu, pojavil še en žig, pozneje pa smo, pogosto kar z nakazanimi gestami, spodbujali mejne policiste k žigosanju. Prehajanja državnih meja je bilo precej in tovrstni spominki v potnih listih so se pridno množili.

In še:

  • Trije vinarji odgovarjajo na naša vprašanja v rubriki KDO STE:
    – Tina Žorž (Rouna)
    – Tomaž Sartori (Sartori)
    – Gregor in Katja Leber – Vračko (Opok27)
  • Pod lupo:
    Naj 7 penin po izboru sedmin vinskih kraljic
  • Glass of Bubbly Awards 2022

Ti je vsebina všeč?

Naroči se na revijo Kupi posamezen izvod Poglej arhiv preteklih izdaj