Klavdija Topolovec Špur, Radgonske Gorice
Mnogim Slovenkam in Slovencem, ki so odraščali v socializmu, so bile penine iz Radgonskih goric prvi stik s svetom (penečih) vin. Starši in sorodniki so jih odpirali ob posebnih priložnostih, rojstnih dnevnih in podobnih slavjih. In potem je tudi mladoletnik dobil priložnost narediti požirek Srebrne ali Zlate radgonske penine.
Zrelo rdeče
Pred več kot tridesetimi leti je nastala najpomembnejša vinska paradigma v zadnjih sto letih, ki ji še zdaj pravimo francoski paradoks. Dr. Serge Renaud je z epidemiološkimi analizami prikazal, da je smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni bistveno manjša v vinorodnih krajih Francije, pa tudi v tistih pokrajinah, kjer trte ni, na primer v Bretaniji, kot pa v severnih evropskih državah, kjer zmerno, a redno uživanje vina ni običajna prehranska navada. Sredi novembra 1991. leta je to sporočilo v Združenih državah Amerike objavila televizijska mreža CBS v oddaji 60 minutes, čeprav dr. Renaud v sami oddaji omenja le »zmerno pitje alkoholnih pijač«. Ker pa je voditelj oddajo sklenil z besedami, »da je rešitev morda v tem vabljivem kozarcu«, ki ga je dvignil pred sabo kot pri zdravici in ni bilo nobenega dvoma, da je barva vina v kozarcu rdeča, se je v naslednjih mesecih prodaja merlota in caberneta podvojila. Ameriški trg je dobesedno ponorel. Uživanje rdečega vina je postalo sinonim za zdrav življenjski slog, še vedno slabe prehranske navade pa samo polje, ki ga bo vino ozdravilo. Nastale so mnoge zvrsti obeh sort, ki so enkrat izpostavile napis merlot – cabernet, drugič pa cabernet – merlot, pač glede na preference trga in zahteve BATF, da mora prvonapisana sorta predstavljati večino vina v zvrsti. V decembru istega leta je Frank J. Prial, zelo znan vinopisec in kolumnist The New York Timesa, objavil umirjen zapis, v katerem je poleg omenjenih epidemioloških raziskav povsem nedvoumno izpostavil tendencioznost takih polovičnih dejstev, ki imajo vedno svoje nasprotje. Tudi v Franciji so krvožilne bolezni na prvem mestu vzrokov za smrtnost, to pa spremljajo še druge bolezni, na primer ciroza jeter. Ni pozabil omeniti, da poraba vina v Franciji upada ter da je tretjinski delež tistih, ki vino pijejo zmerno in redno, razmeroma majhen. Že leto prej je v kardiološki reviji izšel članek, ki je dal prednost rdečemu vinu pred belim, a se novica ni razširila. V zadnjih dveh letih smo povsod po svetu in v EU-ju spet priča novemu valu člankov in birokratskih zahtev, ki promovirajo ostro protialkoholno in s tem vinsko omejevalno politiko, podobno tisti, ki je prinesla prohibicijo v ZDA. Družbene okoliščine iz tridesetih let, čeprav drugačne, se vračajo. • Francoski paradoks po treh desetletjih ugaša. Nadomeščajo ga ideologije življenjskega sloga. A tako močne in vodilne paradigme, kot je bila dosedanja, ni videti. Niti ne mislim, da jo vino potrebuje. Potrebuje pa zveste pivce, za katere velja, da vino razumejo kot originalno, enovito, enkratno, edinstveno, naravno prefermentirano alkoholno pijačo, ki prav zato nima nadomestka. Od tu naprej pa se zlahka prepustim estetiki vina in analizi stila zrelega rdečega vina.
Visoko: Batič
So vina, ki zmagujejo na mednarodnih ocenjevanjih. Še več pa je enako odličnih, ki jih vinarji nikoli ne pripustijo v tako tekmo, ker tega preprosto ne potrebujejo, saj lahko zmagajo tudi brez medalj. To so vina, ki ohranijo identiteto rastišča in se odzovejo želji vinarja, da brezkompromisno sledi svojemu poslanstvu najvišje možne kvalitete vina. O takih vinih in ljudeh, se piše na teh straneh. A kako naj spoznamo tisto največ, kar so dali vinograd, letnik in izurjen vinar? Je cena sploh važna? • Je. Vendar je vrednost teh vin še višja. • V bistvu ne gre za več. Gre za celoto. • Kaj je vinskim umetninam skupno? Barvnost: če je bilo grozdje zrelo, šolanje večletno, barva ne more biti vodena. Globina in intenziteta morata dajati občutek nasičenosti in kristalne presojnosti. Ni potrebna zlato rumena in niti skoraj črna, a vendar mora že pogled vzbuditi zanimanje. Dišečnost: sorta ni vedno v ospredju, ker ne more biti, če sta prezrelost in večletno šolanje preoblikovala primarne arome. Tako resna vina so pogosto zvrsti, pri katerih vsaka sorta prispeva najizrazitejšo lastnost. A vendar so zaznave vedno široke, bujne. Obstojnost arom je ključ. Vonji se oddaljijo od splošno znanih. Vsi so prepleteni in tesno vpeti. Prevlada občutek večplastnosti, sestavljenosti in kompleksnosti. Okusnost: toplota in mehkoba se morata izkazati. Če občutimo malo trdote (trpkost) ali kislosti, pomislimo: to so potenciali za dolgoživost vina. Kadar je obče zrelosti dovolj, nas ne eno ne drugo ne moti. Zaznave niso enoznačne, občutijo se struktura, ravnotežje in idealna harmonija.
Kogl
Ob tej priložnosti vam obljubljam, da bom tudi v bodoče ostal zvest svoji samovšečno našopirjeni podobi, nepopravljivi izzivalnosti, čudaški odmaknjenosti in nepredvidljivi razsodnosti. V veselje redkih in v obup mnogih. • Pa kaj! • The show must go on!
Valentin Bufolin – S(l)omelje
Valentin Bufolin ima rad vino. Zelo rad. In ker hoče vsak pravi zaljubljenec vedeti vse o svoji ljubezni, hoče Valentin vedeti vse o vinu. In ker je ljubezen velika, ve res veliko – o vinskih regijah in sortah, pridelavi grozdja in vinifikacijskih postopkih. O kletarjenju v vinski kleti in sestavljanju vinske karte v restavraciji. O strežbi vina in psihologiji gostinstva. Pa seveda o tem, kako s primernim požirkom simultano ublažiti pikantnost olja istrske belice in poudariti nežnost piranskega brancina. Valentin lepo oblikuje stavke in jasno podaja svoja stališča in razmisleke. Čeprav govori mirno in preudarno ter je v gestah zadržan, pa mi je bilo ves čas pogovora jasno, da je svet vina njegova strast. Če bi ga skušal označiti s paralelo iz vinskega sveta, bi ga primerjal – pa upam, da ne zameri – z dobrim amaronejem. Moč, globina in širina, oblečena v eleganten, po meri krojen žamet. 98+ 🙂
In še:
- Pet vinarjev odgovarjaja na naša vprašanja v rubriki KDO STE:
– Dajana in Boris Škibin (Krasna)
– Gašper Furlan (Zoria)
– Nejc Gorjup (Gorjup)
– Samo Krajnc (Krajnc) - Pod lupo:
2 x naj 7 chardonnayev po izboru Koni Marchesan in Ožbeja Peterleta - Vinitaly
- Ženske v vinu
- Vinarji predstavljajo vina iz svojih kleti:
– Damjan Jogan (Jogan): Refošk 2022
– Tomaž Sartori (Sartori): Refošk Gallus 2018
– Boris Bordon (Bordon): Ivanov refošk
– Goran Besednjak (Besednjak): Refošk 2016
– Matej Kralj (Kralj): Refošk Corpo 2016
– Igor Simčič (Simčič Karol & Igor & Mariajn): Refošk penina
– Dean Jerebica (Oljkarstvo Jerebica): Malvazija 2022
– Jani Fornazarič (Fornazarič): Malvazija 2020 Single vineyard
– Andrej Krmac (Anima Istra): Penina Anima bela
– Peter Weigl (Krainz): Šipon.Furmint Private Selection 2019
– Samo Premrn (Pasji rep): Rebula Moser 2020
– Sonja Erčulj (Puklavec Family WInes): Seven Numbers – Sauvignon blanc 2021
Ti je vsebina všeč?
Naroči se na revijo Kupi posamezen izvod Poglej arhiv preteklih izdaj
