Mnenje Strokovno

Zapisovanje imen vinskih sort

Svinčnik
Sorte vin in vinogradniško-vinarsko izrazoslovje lektorjem zastavljajo precej vprašanj, predvsem o poslovenjenem ali prevzetem zapisu sort. Včasih beremo o sovinjonu, šardoneju in rozeju, vendar pa se verjetno tak zapis večini piscev še vedno zdi nenavaden, zato večkrat vidimo sauvignon, chardonnay in rose. Če se odločimo za slednji zapis, naj tu omenim le pravilo Slovenskega pravopisa, da chardonnay vedno sklanjamo z j-jem; torej npr. s chadonnayjem.
Lektorji se ob razmišljanjih o pravilnosti in utemeljenosti različnih zapisov radi zatečemo k analogiji oziroma primerjanju z zapisi prevzetih besed na drugih področjih.
Vendar se posvetimo poslovenjenim zapisom prevzetih besed. Lektorji se ob razmišljanjih o pravilnosti in utemeljenosti različnih zapisov radi zatečemo k analogiji oziroma primerjanju z zapisi prevzetih besed na drugih področjih. Glede na poplavo različnih menedžmentov v današnjem času se za trenutek ustavimo ob tej besedi — menedžment. Morda je zapis, ki ga osebno dosledno uporabljam v vseh besedilih, za marsikoga nenavaden, vendar nam kratka zgodovina te besede pokaže naslednje. V slovenski jezikovni prostor je prišel management, in sicer pred nekaj več kot desetimi leti. Beseda se je v slovenščini dobro »prijela«, tako da slovenske ustreznice, ki bi pomenila isto, nismo niti našli niti predlagali. Nadaljnji razvoj zapisa te besede pa je tak kot pri drugih podobnih besedah, ki so že desetletja prej »zašle« v naš jezik. Npr. garaža (nihče ne bo zapisal garage), pižama (pajama, v slovenščino najprej prevzeto kot pidžama), džezva, džungla, džip, džem (redko jam), restavracija (redko restaurant), vedno pogosteje vidimo tudi zapise disko, pica, džus. Noben jezikoslovec in lektor zato ne dvomi več o podomačenem zapisu tudi besede menedžment.

Najdemo ali predlagamo lahko izvirno slovensko besedo ali pa uporabimo možnosti, ki nam jih nudi slovenski jezik.
»Da je svet moj svet, se kaže v tem, da pomenijo meje jezika meje mojega sveta,« je poudaril Wittgenstein. Prav je, da smo odprti za svet in za svoj jezik. Prav je tudi, da ne zavračamo puristično tujih besed, ki k nam prihajajo skupaj z vključevanjem v širši evropski in svetovni prostor …, ampak jih sprejmemo na svoj poseben način. Najdemo ali predlagamo lahko izvirno slovensko besedo ali pa uporabimo možnosti, ki nam jih nudi slovenski jezik. Pred skoraj dvema letoma je ena od tujih bank v Sloveniji s posebnim pismom svojim uslužbencem uvedla zapis lizing in odpravila leasing. Zanimivo, tuji lastniki zahtevajo slovenski zapis v slovenskem jezikovnem prostoru. Kaj pa mi?

Tudi zapis sort vin je torej odvisen od nas, govorcev slovenskega jezika. Morda je ravno revija Vino primeren medij, v katerem se lahko uveljavi dosledno poslovenjenje vseh izrazov vinarsko-vinogradniškega področja. Kdo ve?

– – –
Zgornji zapis je bil z naslovom Lektorjev zapis ob rob objavljen v reviji Vino št. 1/2006.

 

O avtorju

Kristina M. Pučnik

Kristina M. Pučnik

Kristina M. Pučnik je slovenistka lektorica slovenskih besedil in jezikovna svetovalka. Kot dejavna članica in od leta 2015 predsednica Lektorskega društva Slovenije sodeluje v prizadevanju za ureditev lektoriranja in jezikovnega svetovanja kot dejavnosti ter za zagotavljanje kakovosti teh storitev v Sloveniji.