David. Letošnji letnik, predvčerajšnji datum. Dobrega pol metra dolžine, dobre tri kile. Srečno na tem svetu! Na njegovo zdravje v včeraj zvečer družinskem krogu najprej ena penina. Nekako ne sede. Eh. Smo malce razvajeni, priznam. Bo danes za rižoto. Recimo.
Potem šampanjec. Letniški Taittinger. Brut 2008. Taittinger se izgovori Tetanže. S poudarkom na zadnjem e. Čeprav lani v njihovi kleti izvem od naše angleške gostiteljice, da imena ni kaznivo izgovoriti kako drugače. Ona recimo reče Tejtinđer. Konec koncev je na ogromni tabli tetanžejevih distributerjev v opravičilo nekaj tovrstne svobode naš Mabat napisan kot Mabbat. Zaslužil bi si tule tale Brut svoj zapis. Morda ga nekoč dobi. Zdaj gremo namreč naprej.
Odprem to kadarko. Čep neproblematičen, mehek, prožen, brez oznak. Vino imamo v kozarcih, no, kmalu ga nimamo več in moja draga takoj zahteva, da uporabim zveze in kontakte in zrihtam iz Srbije še flašo ali dve, torej nekaj je na njem. V njem. Barva spominja na modri pinot, torej nobene pretirane globine, aromatsko morda rahla podobnost s frankinjo. Zmernih trinajst odstotkov alkohola je menda pri tej sorti kar uspeh. In po drugi strani morda hkrati že tudi prednost. Če namerava kdo to vino dobiti in odpreti za primerjavo s katerim od parkerjevskih vinskih blockbustrejev, lahko kar odneha. Nima smisla. Tole te ne vrže pod mizo in te ne dvigne visooooooko nad njo, ni bordo in ni burgundija. Je neka druga zelo prijetna vinska zgodba.
S kadarko povezujejo skladatelja Franza Liszta. Vsako leto naj bi ob prazniku Urbanovo poslal to vino papežu Piju IX. Menda tudi kot rahlo prilizovanje, da bi mu Pij dovolil ločitev od ljubljene žene. Danes je kadarka Tonković za aktualnega papeža spet oživljena kot medijsko zanimiva zgodba. Iz Lisztove zgodbe izhaja tudi poimenovanje nekaterih Tonkovićevih vin, v našem primeru Rapsodija. O etiketi pa ne bomo izgubljali besed.
Sorta je bolj kot v Srbiji menda pogosta na Madžarskem in če zdaj zatrdim, da tudi tam ni prav na pretek primerljivo spodobnih vinskih primerkov, sem morda krepko zgrešil. Če pa se spomnim pripomb neformalnega vinsko-debatnega kolegija, ki zna biti s situacijo med Huni seznanjen bolje od mene, s to trditvijo nisem daleč od resnice. Zajebanost sorte?
Čaba Šimun, na sliki desno, je vinogradnik in vinar vinarije Tonković. Lastniki se sicer poslovno nahajajo nekje med medicino in farmacijo in jim vinarija, ki menda sploh edina prideluje zgolj kadarko in iz nje nekaj različnih vin, ni ravno pogoj za preživetje. Kar je ena od možnosti za igranje na visokem nivoju.
Za kadarko boste sicer skoraj povsod, kjer jo imajo, precej redno izvedeli, da je tam avtohtona. Podobno kot pri nas to danes velja recimo za rebulo, malvazijo in še kaj. Čez leto ali dve bosta pri katerem od naših vinarjev avtohtona verjetno tudi že chardonnay in sauvignon. Avtohtonost je pač danes moderna, je in. Ker avtohtono pomeni, da nekaj izvira od tam kjer živi. In to je očitno zanimivo, posebno, avtentično. Predvsem pa se avtohtonost očitno dobro prodaja in denar opravičuje morebitno neskladnost izmišljenih trditev z dejstvi … Kakor koli, kadarko naj bi v Panonsko nižino konec 17. stoletja prinesli Srbi, ki so se po vodstvom patriarha Arsenija III Čarnojevića pred turškim maščevanjem po bitki na Kačaniku (1689) umaknili v te kraje.
Srbija. Vojvodina. Ravnina. Konec maja. Blizu Palića. Subotičko-horgoška peščara. Ogromen peskovnik. Vinarija Tonković. Mivka iz vinograda kadarke v rokah Čabe Šimuna. Trte tam v mivko tradicionalno sadijo okoliški predšolski otroci. S plastičnimi lopatkami in kanglicami. Za kar na dan dobijo sendvič s tirolsko salamo in kislo kumarico v plastični vrečki ter tetrapak srbskega Fructalovega Pingo soka. Eh, to z otroci je seveda zgolj moj poskus sočne ilustracije tamkajšnjih talnih razmer. Če slika komu ne pove dovolj.
Kadarka – sinonimi
Kopipejstano z Wikipedije: Backator-Szőlő, Black Kadarka, Blaue Kadarka, Blaue Ungarische, Bleu de Hongrie, Blue Kadarka, Branicevka, Budai Fekete, Cadarca, Cadarca de Minis, Cadarca Neagra, Cadarka, Cedireska, Cerna Ghija, Cerna Giza, Cerna Meco, Cerna Skadarka, Cetereska, Cherna Gizha, Chernina, Chetereshka, Csoka Szőlő, Domanli, Edle Ungartraube, Edler Schwarzblauer Tokayer, Feket Budai, Fekete Czigány, Fekete Zinka, Fűszeres Kadarka, Gamza, Gemza, Gimza, Gmza, Gymza, Jenei Feket, Jenei Fekete, Kadar, Kadarka, Kadarka Blaue, Kadarka Ble, Kadarka Bleu, Kadarka Chernaya, Kadarka Crna, Kadarka Fekete, Kadarka Fűszeres, Kadarka Keck, Kadarka Modra, Kadarka Nemes, Kadarka Nera, Kadarka Noir, Kadarka Rubinrot, Kadarka Schwarz, Kadarka Sinyaya, Kadarkas, Kadarska, Kallmet, Kara Shiralak, Kék Budai, Kékkardarka, Kereszetes Levelű, Keresztes Levelű, Ksoka Szőlő, Ksoko Szőlő, Lúdtalpú, Lugojana, Meco Cerna, Mekis, Mekish, Modra Kadarka, Mor Kadarka, Mórkadarka, Mosler Schwarz, Nazlin Gomza, Nazlun Gamza, Nemes Kadarka, Noble Bleu, Noir de Scutari, Noir de la Moselle, Raisin Noir de Scutari, Raisin Turc, Schwarzer Cadarca, Schwarzer Mosler, Schwarzer Skutariner, Scutariner, Sirena, Siva Gamza, Skadarka, Skadarska, Skakar, Tanka Gamza, Török Szőlő, Törökbúza Szőlő, Törökszőlő, Tokaynero di Scutari, Ungarische Edeltraube, Vodishka Loza, Vodnishka, Vrachansko Cherno, Zelena Gamza, Zherni Shipon.
Bodite pozorni na imeni Skadarka in Skadarska, kar še ne dokazuje, da prihaja kadarka na sever Srbije, na Madžarsko, v Romunijo in še kam, z juga, a vseeno: Shkodër, Skadar, Skadarsko jezero … Albanija, Črna Gora …
Flaša je bila izpraznjena junija 2016.
Komentiraj