Mnenje

Pogled z druge strani

Obiskala sem res mnogo kleti in prebrskala nešteto spletnih strani, ko sem iskala informacije, ki jih potrebujem, ko pišem o vinu. Včasih je bil postopek prav neverjetno frustrirajoč in na koncu sem bila ne le razočarana, ampak tudi prepričana, da bi lahko kleti in vinarji storili mnogo več, da bi se tudi na ta način pokazali v boljši luči. Komuniciranje z javnostjo je drago in lahko od vinarjev zahteva veliko časa. Kaj vse bi lahko izboljšali?
Klet

Pred kratkim sem imela v Bolgariji predstavitev, kjer je bilo eno od mojih ključnih sporočil: »Vinogradi, vinogradi, vinogradi«, kar je pri občinstvu poželo val odobravanja in navdušen aplavz. Najbrž lahko govorim v imenu večine vinskih strokovnjakov, če povem, da smo že precej naveličani občudovanja nove opreme iz nerjavnega jekla, računalniških nadzornih plošč in prostorov za sode, ki so si podobni kot jajce jajcu, da linij za stekleničenje sploh ne omenjam. Prav tako si ne želimo kilometrskih poti, da končno pridemo do prostora za degustacije. Kar nas zanima je, kje se vinska zgodba kleti začne. Grozdje ne raste na traktorjih ali v plastičnih zabojih. Edina stvar, ki je vinski pisci ne moremo doživeti nikjer drugje, je vaše lokalno okolje, pokrajina, v kateri dozoreva vaše grozdje, in vaš specifičen terroir.

Moj idealen obisk kleti je videti nekako takole: sprehod po vinogradih z vinarjem ali lastnikom, ki mi predstavi sorto, podlago, podnebje, pokrajino in vse izzive, s katerimi se srečuje. Skratka tisto, kar je posebno. Nato sledi kratek pet- do desetminutni ogled kleti, da dobim vtis, ali diši po čistem, kako velike so cisterne in ali so stvari vzorno organizirane. V sklopu ogleda lahko izpostavite vse posebnosti oziroma ponudite degustacije vina iz cistern, če menite, da imate posebneže, ki jih želite predstaviti – lahko gre za vzorec novega letnika ali primerjavo dveh različnih leg. V zvezi s sodi me zanima, kdo jih je izdelal, iz kakšnega lesa so, kako čisti in neprepustni so. Pet minut je povsem dovolj. Degustacije iz soda so lahko prav zanimive, če želite pokazati kaj izstopajočega. Denimo, kako se ujemajo posamezne sorte v zvrsti ali kako različne vrste lesa vplivajo na zorenje vina. Seveda pred tem ocenite, ali vaše občinstvo to sploh zanima – ali gre za vinske poznavalce, ki si želijo slišati take podrobnosti? Poznam namreč kar nekaj novinarjev, ki pokušnje vin v procesu njihovega nastajanja sploh ne marajo.

Degustacija

Potem pa degustacija sama. Želimo si videti stvari, ki jih drugje nimajo – nenazadnje smo prišli k vam. Lahko gre za vertikalno degustacijo, stare letnike ali novo vino, ki ga še niste dali na trg, vendar morate ponuditi še nekaj več od tistega, kar tako ali tako vidimo na sejmu. In ne pozabite: kakovostni in čisti kozarci so osnova vsega. Pripravite tudi odlivalnike; še posebej zdaj v postkovidni dobi naj ima vsak gost svojega. To so lahko kar papirnati ali plastični kozarci, ki jih nato izpraznimo v osrednjo skupno posodo. V pomoč nam bo tudi natisnjen seznam z imeni vin in ključnimi podatki (alkoholna stopnja, letnik, informacija o zorenju v lesu, vključno z vrsto lesa in starostjo ter velikostjo soda, ostanek sladkorja, pH, skupne kisline, sorte, če gre za zvrst, in druge posebnosti vinifikacije). Medtem ko poslušamo vašo predstavitev, lahko določene informacije preslišimo ali pa kaj narobe zapišemo. Za strokovno občinstvo je prikladno, če vina predstavite v sklopih od tri do pet vin naenkrat. Tako jih je lažje primerjati in je tudi časovno najbolj smotrno. Pomembno je tudi, da ste kot gostitelj degustacije pripravljeni odgovarjati na podrobna vprašanja in nam zaupati osebne zgodbe; če jih ne delite z nami, jih namreč ne moremo predstaviti v svetu. Brez skrbi, ne bomo vrtali v vaše poslovne skrivnosti. Gre le za to, da vas spoznamo in da razumemo vaše vino. Navsezadnje smo vaši potencialni ambasadorji. Vaš cilj naj bo, da pisci vašo klet zapustimo navdušeni in z občutkom, da smo se naučili nekaj novega in koristnega. Zavedam se, da želite biti gostoljubni, vendar na degustacijsko mizo ne postavljajte hrane z izrazitim vonjem. Dovolj bodo voda in navaden kruh, krekerji ali grisini. Hrano raje ponudite po degustaciji, zlasti če bi nam želeli predstaviti lokalne dobrote. A kot rečeno, to naj bo ločeno. Za laične obiskovalce je zgodba seveda drugačna. Najbrž si želijo manj vin in več časa za druženje ob vinu in prigrizkih, zato je bistveno, da se prilagodite posameznemu občinstvu in njegovim željam.

Spletna stran

Vaša spletna stran je izložbeno okno za vse, ki vas ne morejo obiskati v živo. Zato so estetsko in pregledno zasnovane spletne strani še kako pomembne. Za svoje članke ali predstavitve vaših vin potrebujem tudi dejstva in konkretne številke. Jezi me, ko se prebijem do spletne strani, nato pa ugotovim, da vsebuje le romantično vizijo prihodnosti, kot so si jo zamislili lastniki, da so na njej navedena zastarela vina in da sploh ne vsebuje tehničnih podrobnosti vin iz kleti. Ne potrebujem vaših degustacijskih zapiskov, zanima pa me, kako je bilo vino pridelano in morebitne zanimivosti. Lahko ste poetični, če želite, a spletno stran izkoristite tudi za to, da poveste svojo dejansko zgodbo. Kar me kot novinarko zanima je namreč, koliko hektarjev obdelujete, kdaj in zakaj je bila ustanovljena vinska klet in zgodbe posameznikov v ozadju (ljudje radi spoznavajo človeške zgodbe in te pomagajo pritegniti občinstvo). Zanima me tudi, na kakšnih tleh uspeva vaša trta, značilnosti pokrajine in specifični rastni pogoji, nadalje katere sorte pridelujete, kdaj so bile posajene in ali ste morda pridobili kakšne certifikate (ekološka pridelava, demeter itd.). V zvezi z vini imejte tudi poseben zavihek, na katerem so navedeni prav vsi podatki: od klona do vrste kvasovk, vrste lesa in starosti ter velikosti soda, te podatke pa sproti posodabljajte. Številne revije, za katere pišem, jih namreč potrebujejo. Odsvetujem romantične videoposnetke s preglasnim glasbenim ozadjem. Poskrbite raje za privlačno galerijo fotografij dobre kakovosti, ki jih lahko prenesemo in brez težav uporabimo v objavah, vključno s posnetki steklenic, vinogradov, kleti in ključnih ljudi. Prav tako naj bodo navedeni aktualni podatki za stik v primeru morebitnih vprašanj. Spletni obrazci za stik ali e-poštni naslovi prepogosto ne delujejo oz. ne vodijo nikamor, naše poizvedbe pa večkrat ostanejo brez odgovora.

Izpostaviti moram tudi jezik. Če želite izvažati svoja vina, je angleščina (ali jeziki drugih ciljnih tržišč) nujna. Strojni prevodi s spleta so komaj razumljivi, če sploh, in pogosto se veliko vsebine izgubi v prevodu. Če pa že imate angleški prevod svojih besedil, naj ga za vas opravi strokovnjak s področja vinskega prevajanja, po možnosti pa ga zanj lahko pregleda še rojeni govorec. Priprava kakovostnega prevoda in pregleda pomeni, da vaše besedilo ne bo zgolj dobesedni prevod, marveč bo celovito prilagojeno ciljnemu trgu. Precej bi lahko povedala tudi o etiketah na hrbtni strani steklenic, ki so prav tako pomembno komunikacijsko orodje, na podlagi katerega se kupec odloča, ali bo vzel vaše vino ali katero drugo. Nedavno sem naletela na etiketo v jeziku, ki ga ne obvladam. To mi seveda ni bilo v pomoč pri odločanju za nakup, saj mi je s tem sporočala: »Ne bomo vam povedali, kakšen okus ima to vino.« Optimalno je, če hrbtna etiketa vsebuje zakonsko predpisane informacije, poleg tega pa še kratek opis posebnosti kleti in vina, opis okusa in za kakšno priložnost je primerno. Dobrohoten nasvet: če poudarjate, da je vaše vino vegansko, potem ne navajajte izključno kombinacij z mesnimi jedmi – tudi to sem namreč že videla. Koristna je tudi koda QR, ki kupca pripelje na spletno stran kleti. Te bodo bo v prihodnosti morda celo nujne, saj se uveljavljajo kot najbolj prikladen način za obvezno navajanje sestavin, ki naj bi ga EU kmalu uvedla za vino.

Tako, to je bilo nekaj mojih predlogov, kako lahko izboljšate komuniciranje. Saj nisem prezahtevna, kajne? Vinarjem želim le pomagati pri tem, kako lahko obiskovalcem pričarajo najboljšo izkušnjo v kleti in kako lahko izboljšajo komuniciranje s svetom.

Prevod: Contineo, Marko Ipavec s.p.
Ilustracija: Nina zadravec


Prispevek je bil objavljen v reviji Vino, št. 4/2022

 

O avtorju

Caroline Gilby

Master of Wine (MW), vinska piska in svetovalka specializirana za vina vzhodne Evrope.