Flaša pride v hišo pred dnevi zaradi enega od prispevkov v nastajajoči naslednji številki revije Vino. Vinarjeva osebna dostava. Matic. Ne poznamo ga še, očitno novo ime na sceni, ne poznamo vina in smo radovedni. Ker ta pridelek ob prispetju za sabo nima dolgega transporta in premetavanja po pošti, ki zna vsebino steklenice tako razgoniti, da ta potem potrebuje nekajdnevni ali nekajtedenski počitek, gre vino takoj v hladilnik in potem zvečer na mizo. Navojna zaporka – skladno s slogom vina. Privlačna barva, natančno kletarjenje. Mladostno vino. Svežina naslonjena na CO2. Na nek način poletno vino, čeprav se naše družinsko omizje v resnici nikoli ne omejuje na tak način in bi prej lahko rekli, da smo ga pač, kot veliko večino vin, odprli v tistem trenutku, ki se je zdel vinu primeren. Ali obratno. Sadne zaznave, recimo nekam v smer zelo zrelega rdečega ribeza. Cabernet sauvignon, pove Matic, ko prinese vino, sicer pa to piše tudi na etiketi.
Z etikete je moč razbrati tudi, da gre za še enega od vedno več Ferjančičev na vinski sceni. Fervin (sklepam, da gre za skovanko iz Ferjančič in vino) sicer pomeni razlikovanje od ostalh sopriimenjakov, mi je pa zveni bližje imenu firme za izdelavo vinarske opreme kot blagovni znamki vina.
Na tej točki naknadno preko komentarja na Instagramu (@revija.vino) vskoči Matic s pojasnilom, da je ime FERVIN “skovanka iz priimka FERjančič in kraja vrtoVIN”, na kar ne bi pomislil niti v sanjah. Je pa to, še pojasni Matic, prikazano tudi v logotipu in povzeto v sloganu: “V vinu so odtisi našega dela in kraja”. Jebat ga, nisem opazil, nisem povezal. Čeprav bi verjetno moral. Konec koncev je vse to namenjeno komunikaciji z mano, torej s pivcem, kupcem.
In – zdaj smo spet nazaj – pred naknadnim Maticovim pojasnilom – ko je ime Fervin samo zase, še pred vinom, priletelo do mene, sem, ne da bi prej vedel kar koli, posumil na slavonsko klet Feravino, oplementeno s tipkarsko napako. A tu je še en, načelni ter v smislu učinkovitosti komunikacije verjetno pomembnejši pomislek: zakaj bi, še posebej kot novi prišlek na že kar precej natrpano vinsko sceno, prostor na etiketi in s tem želeno pozornost opazovalca, kupca, pivca … porabil za informiranje o že znanem (vino), namesto za nekaj novega, drugega, drugačnega, razlikovalnega, prepričevalnega.
Kakor koli, če veš da gre za enega od Ferjančičev, to verjetno ne le meni napelje misli na Vipavsko dolino. V našem primeru Vrtovin. Streljaj od nas torej in obljubili smo obisk v kleti. Upam, da znese v zelo doglednem času.
Rosé smo seveda z užitkom spili. Seveda. Za rubriko Prazna flaša je prazna flaša pač od nujnih pogojev. Ker se je uživajoče občinstvo strinjalo, še namig: vino je sicer lepo teklo prvi večer, je pa preostanek v steklenici naslednji večer prepričal omizje še precej bolj. Skratka: preverjeno sicer zaenkrat samo na primeru ene steklenice, a tale rosé zna biti naslednji dan bolj uživaški kot takoj po odprtju. Takrat pa očitno in definitivno več kot dovolj užitka za ta zapis. Kar ni ravno nizek in lahko dosegljiv kriterij! Pa karkoli že to komu pomeni … Na zdravje!
