Nekoč je veljalo, da Slovenija, še bolj pa Ljubljana popije vse, kar se imenuje cabernet sauvignon, ne glede na često precej sadistične lastnosti vsebine take steklenice. Pozneje, Severna Makedonija je bila takrat še zgolj Makedonija, sem zapisal, da imajo tam za cabernet neprimerljivo boljše pogoje kot mi v Sloveniji. Makedonci so bili jasni: To je cona 3C. Sonce je naš simbol. Da je Makedonija regija za rdeča vina, ni le vtis, tako tudi JE. To se seveda ni spremenilo, s cabernet sauvignonom od tam še vedno zgrešiš težje ali manjkrat, kot pri nas.
Se je pa medtem, z intenzivno podporo medijcev v stalnem iskanju drugega in drugačnega, tudi na račun kakovosti, precej razširila nova paradigma, ki pridelovanje vina iz katere koli svetovno uveljavljene, poznane, dobro prodajane in razširjene sorte ter morebitno uživanje v njem, enači z nedopustnim grehom. In pred dnevi v tem smislu med družinsko večerjo grešimo dvakrat. Na mizo namreč prinesem dve vini iz Makedonije. Prvo je Puklavec Family Wines, Instinct, cabernet sauvignon, 2017. Z orlom na etiketi. Drugo pa je flaša z orlom na etiketi, Puklavec Family Wines, Instinct, cabernet sauvignon, 2017.
Ja? Ja! Eh. Saj razlikovanjem v resnici ni noben problem, ko sta obe vini hkrati na mizi: svetla in temna etiketa. A če ne veš za oba caberneta in enkrat naletiš na enega ter drugič na drugega, bi lahko to bil razlog za zmedo in nejasnost. Da temu bo ali pa ne bo tako, bo seveda pokazal čas. Ker Puklavci s svojimi Makedonci pač očitno mislijo resno, torej ne zgolj od danes do jutri. In vsekakor je trenutna rešitev z Instinctom mnogo jasnejša kot tista pred njo, ko so bila vina Pukalvec Family Wines iz njihove makedonske kleti označena z blagovno znamko Jeruzalem Ormož. In na vprašanje Why Instinct? mi Tatjana Puklavec ob predstavitvi teh vin v Ljubljani v mikrofon pove: Instinct is really standing for pure DNA of the brand. Okej?
Prejšnji letnik, torej cabernet sauvignon 2016 se mi je pokazal kot zelo občutljiv na kozarec. Obvezno velika čaša, a precej bolj kot ožja mu ustreza široka, v katero si sicer običajno natočim modri pinot ali strukturen chardonnay. Tokrat tega nismo preverjali, takoj je šlo v kozarce v skadu s takratno ugotovitvijo.
Katerega torej? Mi smo res uživaško in počasi izpraznili oba. Večino prvi dan, nekaj pa pozneje. Namenoma. Da uživamo dlje in da preverimo njuno evolucijo po odprtju flaše in ker sta to vseeno dve flaži krepke krepkosti. Oba lahko tudi še kako leto čakata. A če je to osnovni namen nabave, bo seveda krepkejši od obeh primerkov ustreznejši. A da ne bo nobenega dvoma: krepkejši. Krepka sta namreč, kot smo že povedali, oba!
