Brunello* 2012 je kot element basa v glasbi: spaja različne zvoke, podpre visoke tone in ohranja harmoničnost melodije. Prihaja kot obsežen arhiv glasbe z množico glasbenikov in različnih žanrov, od Melisse auf der Maur in Bottesinijevega koncerta do Chrisa Squirea in Jaca Pastoriusa ter Grega Lakea ob boku z drum‘n’bass hiti. Vse to in še več na istem odru. Je zaloga dobrote in energije, učna ura raznolikih variacij Montalcina. Predvsem pa predstavlja neizmeren užitek. Format letnika 2012 je z obilico tem in variacij zborovski, s svojo raznovrstnostjo in vsestransko odličnostjo pa sposoben zadovoljiti mnogotere okuse.
Lepota letnika 2012 je v njegovem razponu – v najvišjem kakovostnem razredu so vina z izjemno kompleksnostjo, globino in strogostjo obenem. So neverjetno polna, vendar hkrati lepo oblikovana in uravnotežena. Prav tako v isti skupini najdemo bolj neposredne in očarljive primerke, ki stavijo na svojo intenzivnost, zaokroženost in sočnost. Melanholija na eni strani in čutnost na drugi, obe pa prihajata v enako prepričljivi podobi.
Ta letnik je imel ponovno zelo zahteven niz vremenskih razmer: zima je bila mila in razmeroma suha, zato pa je bil februar izjemno mrzel in bogat s padavinami (celo snegom), ki so ublažile sušo prvih mesecev in obnovile zaloge vode. Mraz je z občasno zmrzaljo vztrajal do sredine marca, pomlad je bila dokaj običajna, poletje pa je bilo po intenzivni in stalni vročini zelo podobno tistemu leta 2011. Kljub temu je tehtnico prevesilo pozno avgustovsko deževje, ki je trte rešilo posledic pomanjkanja vode. Ključno vlogo je odigral september z zmernimi temperaturami in idealnim temperaturnim gradientom za fenolno zrelost. Navsezadnje bi lahko rekli, da je bila to divja vožnja s srečnim izidom, h kateremu so pripomogle veščine vinarjev in njihova sposobnost prilagajanja nepredvidljivim podnebnim trendom. Kritična obdobja in prehodi med njimi tako na vina niso imeli slabega vpliva, in ta se ponašajo z zrelo in sočno sadnostjo, živahno kislostjo in dozorelimi tanini.
Še en razlog za visoke upe, ki daleč presegajo hipno potešitev čutov, so obeti, da bodo mnoga vina z leti postajala še boljša. Naj to povzamem z besedami Walterja Spellerja: »V nekaterih primerih sta me kompaktnost, pa tudi bogastvo taninov prej kot na sangiovese spomnila na udarno taničen nebbiolo, zato bo večina vin potrebovala kar dolgo zorjenje. Upam si celo trditi, da bo vsak, ki tega letnika ne bo pustil odležati, zamudil tako kompleksnost, ki jo bo pridobil s časom, kot tudi veliko večje hedonistične užitke od teh, ki jih ponuja v tem trenutku. Da je ta letnik še kako primeren za zorjenje v steklenici, je poudaril tudi eden od vinarjev, ki mi je zaupal, da bo letnik 2012 glede potenciala staranja z lahkoto zasenčil tistega iz leta 2010.«
Moj ožji izbor najboljših Brunellov letnika 2012
Kot pri letniku 2011 je na vrhu mojega osebnega seznama pristal Piaggone iz kleti Podere Salicutti, prefinjeno in bogato strukturirano vino, skladno in dinamično, ki razkriva ravnotežje telesa in gladkosti ter moč in obenem pitnost, kar so tipične značilnosti burgundcev. Ponaša se tudi z neverjetno kislostjo, notami zrelih jagod in čvrstimi tanini. • Kletem Le Potazzine, Le Chiuse in Canalicchio di Sopra je skupen podoben estetski pristop, ki bi ga lahko opisali kot »klasicističnega«. Zaznamuje ga eleganca v podobi linearnosti, resnosti in sorazmernosti. • Zatem pride na vrsto skupina tradicionalnih vin, ki prihajajo tako iz kleti z dolgo zgodovino kot tudi iz tistih mlajšega letnika. Zanje je značilna »filološka« interpretacija prepoznavnih lastnosti sorte sangiovese grosso – kislost rdečega jagodičevja, raznovrstne in bolj ali manj razločne zemeljske zaznave, poživljajoči tanini, energija in polnost. V tej skupini najdemo vina Baricci, Costanti, Pietroso, SanLorenzo, Fattoi, Fornacina, Biondi Santi, Il Marroneto in Tiezzijevo Vigna Soccorso. • Med najboljšimi pridelovalci svojo vlogo sijajno odigrata kleti Il Poggione in Fattoria dei Barbi (prva z bolj ekstremnimi primerki, druga pa s pivcu bolj prijaznimi). Potem je tu kar nekaj dobrih vin, ki prihajajo z juga regije, s toplejšega območja okrog mest Sant’Angelo in Castelnuovo dell’Abate: izjemna vina iz kleti Forterenza, zrele in sočne zaznave sadja, značilne za primerke iz kleti Lisini in Corte dei Venti, moč in energija vin iz kleti Mastrojanni in Sesti. Za tiste, ki imajo radi še več polnosti, moči in intenzivnosti arom, bodo vsekakor najboljša izbira Altesinov Montosoli in Pelagrilli iz kleti Siro Pacenti. Zadnji pride na vrsto nekonformist, mutant, vino, ki je za mnoge čudaško (ali preprosto odbijajoče), in je bilo tudi meni tokrat všeč predvsem zaradi njegovih posebnosti, njegove kompleksnosti in spremenljivosti – Cupano.
– – –
Prispevek je bil objavljen v reviji Vino, št. 2/2017.
V slovenščino ga je prevedel Marko Ipavec.
