Revija Vino 2/2018 – poletje

Naroči se Kupi Arhiv

Michael Gross

Družina Gross je znana in ugledna. Petdeset hektarjev vinogradov v Avstriji in osemnajst v Sloveniji. Pri nas imajo večino vinogradov v Halozah in nekaj v Plaču pri Mariboru. Vina iz Haloz imajo na etiketah vsako zase z velikimi črkami narejene izpise HALOZE, GORCA, IGLIČ … Kot da bi šlo za blagovne znamke. Pa je v ospredju le hotenje, da bi že prvi vizualni stik nedvoumno poudaril, da gre za terroir v Sloveniji.

Barbera

V zadnjih treh letih, ne vem, če ste opazili, znajo naši fantje (ne samo vinarska nogometna reprezentanca) posegati po visokih medaljah na mednarodnih ocenjevanjih: refošk in teran z 90 in več točkami ter cviček v bližini bronaste. To lahko pomeni samo dvoje: da so ocenjevalci končno sprejeli, da obstajajo lokalne, dobro udomačene sorte, ki jih samo zato, ker v delu senzoričnega profila odstopajo od konvencionalne okušalne prijaznosti, ne smejo kaznovati z nižjo oceno. To je prvi znak za končni odmik od zaljubljenosti v vsemogočni bordojski arhetip vina, ki je krojil usodo mnogih vinarjev po vsem svetu in v prav vseh vinorodnih državah.

Hannes Sabathi

Zadnja leta, do lani, ko je prešla v avstrijske roke, smo bili priče agoniji ene od nekoč največjih slovenskih kleti, Vipava 1894. A ob občutku olajšanja in nekoliko malodušnem razmišljanju, ali sploh obstaja še kdo drug, ki bi lahko vipavsko klet spet postavil na noge, so se s prihodom novih lastnikov in avstrijskega enologa pojavila tudi vprašanja. Druge sorte, drugačni rastni pogoji za iste sorte kot v Avstriji, in ali si niso Avstrijci z nakupom kleti morda zgolj premeteno zagotovili grozdje … Po enem letu njegovih izkušenj v vlogi enologa kleti Vipava 1894 smo se pogovarjali s Hannesom Sabathijem. Prihaja iz Gamlitza v Avstriji, streljaj od mejnega prehoda Šentilj, kjer na domačem posestvu letno pridela 300.000 steklenic vina.

Pogovor je objavljen tudi na naši spletni strani in si ga lahko preberete TUKAJ.

GIN & GIN

Medtem ko pišem ta uvod, se kotel ogreva na delovno temperaturo. Čez dobro uro bodo začele pritekati prve kapljice gina s sladkim vonjem po citrusih, pozneje, ko se bo temperatura v kotlu zvišala, se bodo začele pojavljati bolj ostre smolnate brinove note, prav na koncu pa zemeljske arome korenin. Takrat tudi napoči trenutek odločitve, katera frakcija bo še padla v končni destilat in kaj bo ostalo v kotlu oz. se redestiliralo v ponovno uporabo. Referenčna točka za to je lahko temperatura pare ali stopnja alkohola, glavna odločitev pa še vedno ostane na oceni vonja in okusa.

Vseh vrst hvala in slava

Se je v vinskem sektorju v zadnjem letu dogodilo kaj takšnega, na kar velja spomniti? Zagotovo bo vsak vinar znal našteti svoje uspehe. Ti se vrednotijo s poslovno učinkovitostjo in prepoznavnostjo, kar oboje prinaša večje obete za bodočnost. Gledano z bolj praktične strani pa se zunanjemu opazovalcu slovenskega vinarstva prezenca sektorja najbolj očitno izkaže z objavami v mednarodnem tisku, medaljami z mednarodnih ocenjevanj ter drugimi dogodki, kot so vinski sejmi, saloni in posebne degustacije, kar vse prispeva k povečanemu priklicu Slovenije kot vinske destinacije.

O degustatorjih in ocenah

Recimo, da je povprečna teža solidnega degustacijskega kozarca približno sto osemdeset gramov. Vanj po navadi nalijemo do petdeset mililitrov vina. In ker sem izračunal, da sem v več kot petintridesetih letih profesionalnega ukvarjanja z vinom podegustiral okoli sto dvajset tisoč vin, zmnožek pove, da je moja desnica premetala celih sedemindvajset ton in še šeststo kilogramov zraven.

Ana – edina ženska v vrhu

Hiša Franko se je junija na razglasitvi najboljših restavracij sveta po referenčnem izboru revije Restaurant prvič zavihtela med 50 najboljših, kar je, če pogledamo družbo, v kateri je in svetovne prestolnice, med katere se je prerinilo Staro selo, nepopisen uspeh.

Proti toku

Edi Zobec je poseben mož. Daleč od blišča visoke gastronomije ustvarja nekaj, kar spada točno tja – poleg vrhunskih lososov je začel gojiti še jesetre.

Članek je objavljen tudi na naši spletni strani in si ga lahko preberete TUKAJ.

2 × 7 najboljših rdečih podravskih

V vinorodnem Podravju, v okoliših Štajerska Slovenija in Prekmurje (skupaj 6573 hektarjev vinogradov po registru iz lanskega leta), kot kaže, ne bo več tako, kot je do nedavnega bilo. Rdeče sorte se ob severovzhodni beli tiraniji počasi, a vztrajno vzpenjajo in vse bolj vznemirjajo, kar kaže tudi naših štirinajst opisov izbranih vin.

In še:

• Modre frankinje Rolanda Velicha
  Ni enolog, pravi, da to ni nujno prednost. Sebe najbolj vidi kot pesnika. Študiral je pravo in filozofijo, ker študija ni končal, je delal kot krupje in učitelj smučanja. Potem se je z vsemi štirimi vrgel v vinogradništvo, čeprav je kot otrok sovražil delo v vinogradu staršev, ki sta podedovala tri hektarje. Zdaj jih obdelujejo dvajset in odkupujejo še od drugih. V poznih devetdesetih so njegov in bratov chardonnay razglasili za najboljše belo avstrijsko vino. Potem se je leta 2001 odločil za modro frankinjo. Ker je to stara in tradicionalna sorta Gradiščanske, s katero lahko najbolj izrazi njen terroir.

• V rubriki KDO STE se predstavljajo:
  – Vojko Bizjak (Domačija Bizjak)
  – Matjaž Berce (Posestvo Berce)
  – Jernej Žaren (Posestvo Albiana)

• Festivalsko
  Po okoliših in po abecedi …

• Tokrat vinarji predstavljajo vina iz kleti:
  – Medot
  – SiSi
  – Založnik
  – Emino
  – Zlati Grič
  – Štoka
  – Radgonske Gorice
  – Belica
  – Vino Greif

• Pismo iz Londona: Ko je Harry poročil Meghan
  Kaj je novopečeni vojvoda Sussexa (čeprav se izgovori sa-seks, ta grofija v Angliji ni dobila imena po seksu) rekel novopečeni susseški vojvodinji proti koncu vožnje s kraljevo kočijo, ki je ­sledila poročnemu obredu na ­gradu v Windsorju? »Zdaj pa sem potreben …« Potreben? Česa pa?