Pred že 5. salonom (Ljubljana, 16. februar 2018) je bilo ocenjevanje vin, na katerem so se na vodilna mesta postavila Klet Brda, Posestvo Štokelj, Puklavec Family Wines, Radgonske gorice, Čarga 1767 in Bjana, tako pri belih kot roze peninah, kar hočeš nočeš govori o tistih, ki so se peninam zares posvetili!
Moje mnenje: specialisti za penine kakovostno in slogovno odstopajo od tistih, ki so jim penine bolj za dopolnitev ponudbe.
Salon so spremljale tri delavnice, ki so bile polno zasedene. Uresničila se je ideja Rada Stojanoviča, da se salon razširi čez meje Slovenije, zato se sočasno zgodi že 2. salon v Zagrebu in v bodoče še v drugih prestolnicah v regiji. Na 40. razstavnih mestih se je postreglo več kot 110 penečih vin, večina iz Slovenije, nekaj primerkov pa tudi iz Hrvaške, Italije in Šampanje. Slogovno pestra ponudba je vključevala sveža letniška in zrela, na kvasovkah zorjena vina, iz kopice različnih sort, med katerimi velja omeniti rebulo, kraljevino, laški rizling, zelen, pinelo, šipon, vitovsko in malvazijo, ker sporočajo, da je vredno izpostaviti naše dobro udomačene sorte.
Prejemniki priznanj. Foto: arhiv organizatorja
Moje mnenje: specialisti za penine kakovostno in slogovno odstopajo od tistih, ki so jim penine bolj za dopolnitev ponudbe. Iskanje »drugačnosti« ni vedno uspešna pot, če penine potem ne izkažejo fines in elegance, ki odlikuje najboljše. Še vedno zaznam veliko »težkih« osnovnih vin, ki ne morejo zadostiti omenjenim postulatom. Kar visoka povprečna raven pa vseeno potrjuje, da so peneča vina v zadnjem desetletju postala pomembnejša prodajna kategorija kot nekoč. Dobra udeležba peničarjev in široka ponudba vin ter predvsem dober obisk zainteresirane milenijske publike pa z gotovostjo napoveduje bodoči, takrat že 6. salon.
