Agronom, avtor več kot 50 znanstvenih člankov, profesor na videmski univerzi, ampelonavt*, kreator indeksa Bigot. Promotor trajnostnih projektov in raziskav v vinogradništvu. Ustvarjalec aplikacije 4Grapes, digitalnega orodja za pametno spremljanje vinograda. Navdušenec nad ragbijem, športom, ki ga navdihuje zaradi kolektivnosti, vztrajnosti, strasti in moči. Ljubitelj izvrstnih vin.
*Kdor opazuje trto, da jo spozna in razume njene potrebe
Kdo ste?
Mladost sem preživel v stiku z vinogradi na manjšem domačem posestvu v okolici Cormonsa (Krmin), med srednjo šolo sem ves čas delal v kleti. Na Univerzi v Vidmu (Università degli Studi di Udine) sem študiral agronomijo in leta 1992, imel sem 19 let, sem svojemu očetu predlagal, da iz konvencionalne pridelave grozdja preidemo v ekološko. Vedeti moramo, da takrat še ni bilo današnje tehnologije, znanja, vedenja o bakru … Danes je znanja o ekološki pridelavi desetkrat, morda dvajsetkrat več kot takrat. Tudi pogled na kakovost v vinogradu je danes povsem drugačen.
Po študiju sem v konzorciju skrbel za vinograde v Isonzu, Colliu, in potem v Colliu Orientali. Dvanajst let sem bil na regijskem fitosanitarnem inštitutu odgovoren za zaščito vinogradov v Furlaniji – Julijski krajini (Friuli-Venezia Giulia). Na videmski univerzi sem predaval ekološko pridelavo, sedaj tam kot profesor predavam predmet Opazovanje v vinogradu, ki je nov predmet v rednem študijskem programu. Na podlagi dela, raziskav in poskusov sem napisal več kot 50 mednarodno ovrednotenih in prepoznavnih znanstvenih člankov. Želim, da se znanja širijo, želim jih deliti.
Medtem sem leta 2008, ko sem bil star 35 let, ustanovil podjetje Perleuve (perleuve.it). Pritegoval sem kolege, sedaj nas je dvajset. Tim je mlad, povprečna starost je od 30 do 32 let (jaz malo kvarim povprečje). Ta moja strast me je povezala tudi s Tjašo Strehar iz Goriških brd in začeli smo z Akademijo 4grapes (academy.4grapes.it), ki predstavlja naše delo v zimskem času. Gre za spletno izobraževanje v treh stopnjah. Za nami so tri izvedbe, letošnja je četrta. Udeležba je odprta, to izobraževanje ni namenjeno le mojih strankam. Imamo od 40 do 50 udeležencev letno. Na prvi ravni tega izobraževanja učim, kako opazovati v vinogradu, na drugem, kako sklepati, na tretjem, ki je v bistvu posvečen indeksu Bigot, pa povežemo spoznanja iz vinograda z vinom v kozarcu. Kako recimo vpliva vigor trte na aromatiko vina, kakšna je povezava med biodiverziteto v vinogradu in kompleksnostjo v vinu … Indeks Bigot je znanstveno utemeljena, inovativna in patentirana metoda ocenjevanja potenciala kakovosti vinograda in zelo pomembno je, da je enostaven za uporabo, uporabniku prijazen. Če bi bil preveč kompleksen, zapleten, bi verjetno ostal v akademskih krogih. Izdelal sem ga na podlagi več kot pol milijona opazovanj v vinogradih. Te podatke sem analiziral s programskimi orodji, ki se sicer uporabljajo za poslovno analitiko (Business Intelligence Software). Vina iz vinogradov, ki sem jih opazoval čez leto, sem kategoriziral po kakovosti in jih povezal z opažanji v vinogradih. Potem sem od 2019 dobro leto pripravljal algoritem za izračun indeksa. Ta upošteva devet parametrov, ki znanstveno dokazano neposredno vplivajo na kakovost vina, in sicer:
- količina pridelanega grozdja,
- soncu izpostavljena površina
listja (SFE), - razmerje med osvetljeno površino listja in količino grozdja na trti,
- zdravstveno stanje grozdja,
- morfologija grozdja,
- vodno stanje v trti,
- vegetativna moč trte (vigor),
- biotska raznovrstnost in mikroorganizmi,
- starost vinograda.
Opazovati in meriti je treba v pravem, predpisanem trenutku. Tudi sama opazovanja se ocenijo: kolikokrat si bil v vinogradu, kje si opazoval, v sredini, na robu … Vse ima znanstven pristop in utemeljitev. Zbiranju in beleženju podatkov v vinogradu je namenjena mobilna aplikacija 4Grapes®. Je enostavna za uporabo in omogoča geografsko določeno spremljanje fitopatološkega stanja, fenološkega razvoja in produktivnosti. Za manj vešče je v aplikacijo vgrajena tudi pomoč za prepoznavanje znakov bolezni vinske trte na podlagi fotografij, podprta z umetno inteligenco.
Sem sicer velik privrženec ekološke pridelave, a to je pravzaprav osebna odločitev posameznega pridelovalca. Poleg tega tudi z današnjim znanjem in tehnologijo ekološka pridelava niti ni možna povsod. Na nekaterih območjih je zelo težka, posebno v določenih letih in v določenih pogojih. Kjer je listje vlažno vsako jutro, je recimo velik problem ustaviti peronosporo. V zadnjem času za zaščito proti oidiju uporabljamo mikroorganizme, kot sta na primer Bacillus pumilus (aerobna bakterija, ki tvori spore in je običajno v tleh, op. p.) in Ampelomyces quisqualis (anamorfna gliva, ki je hiperparazit oidija, op. p.). Prvega uporabljamo med sezono, drugega na koncu sezone. Proti peronospori pa tako učinkovitih pripravkov na osnovi mikroorganizmov nimamo. Tudi zato moj cilj ni ekološko pridelava, ampak pridelava čim boljših vin s pomočjo biodiverzitete v vinogradu, ker nam ta pomaga pridelati kompleksnejša vina. Povečanje biotske raznovrstnosti pa je po mojem končni rezultat vseh ekoloških, biodinamičnih in podobnih pridelav. Ker verjamem v njen izjemni pomen, je ta kot parameter vključena v indeks. Je nekaj zelo kompleksnega. Večja ko je, boljše je.
Kaj svetujete glede zaščite vinogradov, kadar pridete na novo, ko še ne poznate terena?
V začetku, ko sem se zaposlil, sem v Furlaniji – Julijski krajini na tem področju delal 15 let kot svetovalec. O zaščiti vinogradov sem napisal kar nekaj znanstvenih člankov. Zaščita v ekološki pridelavi, zaščita v integrirani pridelavi … Glede tega sem resnično kar dobro podkovan. V okviru magisterija iz vitkega upravljanja (angl. lean management) sem se naučil številnih metod in pristopov. Eden od teh je metoda šest sigma, ki je v pomoč pri doseganju kar najboljšega rezultata s petimi dejavniki na M (iz angl. Machines, Man, Method, Materials, Measurement), povezanimi s tem rezultatom. Pri zaščiti rastlin sem recimo ugotavljal, kateri stroji, škropilniki (Machines) so najučinkovitejši. Z analizo posebnih indikatorjev, vloženih v listno steno trte, smo dobili znanstvene numerične podatke o kakovosti, učinkovitosti škropljenja, ugotovili smo, kakšna je dejanska zaščita vinograda po vsakem tretiranju. Svetujemo, kako ravnati v različnih pogojih (Method). Na primer kaj uporabiti, če pade 10 mm dežja, s čim tretirati, če pade 20, 30 ali 50 mm dežja. Če naslednji dan pade še 50 mm, spet predlagamo drugačno rešitev … Če bolezni ni, predlagamo drugačno rešitev, kot če je bolezni 0,1 %, različno glede na različne dinamike širjenja. Za vsako situacijo predlagamo drugačne optimalne rešitve. Sami letno opravimo okrog 60 različnih poskusov s škropivi, z na trgu dostopnimi produkti (Materials) … Vsako leto. Praktično preizkusimo in vemo, kaj svetujemo. Vemo, koliko so določena sredstva učinkovita. Vedno smo blizu svoji stranki, da pojasnimo, zakaj je treba škropiti danes, tudi v nedeljo ali ponoči ali na praznik. Motivirati je treba tistega na traktorju (Man). To je naš pristop šest sigma pri rastlinski zaščiti, pri zaščiti grozdja. Letos smo bili na ta način uspešni povprečno v 98 %. Tudi v ekoloških pridelavah je bilo v povprečju 98 % zdravega.
Kako je z aeracijo tal v letošnjem letu, ko je bilo deževno? Bi morali globoko orati?
Ne, ker to dela za nas trava. Njene korenine rahljajo tla. Seveda pa ne smemo imeti monokultur trav v vinogradu. Treba je sejati različne trave oziroma rastline, imamo različne možnosti. Za obdelavo vinograda sem uvedel kosilnice, ki trave ne skrajšajo NA nekaj centimetrov, temveč le ZA nekaj centimetrov, recimo za 2 cm. Kombinacija zemlje, rastoče trave in posušenih ostankov trave ustvari dobre pogoje za mikrobiotiko v tleh in hkrati za ponovno uspešno nasemenitev trave. Nekateri vinogradniki se sploh ne odločajo več za mulčenje ipd., ampak le še za ta pristop, ki je tudi ekonomsko, ne le ekološko učinkovit. Ni pa enotnega recepta, odločiti se moramo, kaj je v dani situaciji najugodnejše za naš vinograd, za naša tla.
Kaj pa namakanje, ste za ali proti?
Vedno začnemo z zemljo, tam so korenine. Ne smemo pozabiti na ustrezen izbor ustrezne podlage cepljenk. Če imamo vinograd na sušnem območju, moramo to upoštevati že pri pripravi vinograda. Vse to se sešteva pri odpornosti vinograda na sušo. Seveda obstajajo tudi razlike med sortami trte, vrstami zemlje, klime, predhodno namočenostjo tal … A če smo izrabili že vse druge agronomske prakse in če je glede na meritve to potrebno, je potrebno tudi namakanje, da ne izgubimo kakovosti, pridelka ali celo trt. Tudi glede tega imamo izdelane različne modele za organizacijo informacij. Na podlagi meritev recimo izračunavamo količino razpoložljive vode v tleh glede na analizo tal in s tem dobimo osnovno stanje. Potem se od dežja naprej količina vode seveda zmanjšuje. Te prve ocene je enostavno dobiti tedensko, potem pa izvajamo še druge analize, merimo recimo vodni stres rastlin, nato pa s temi podatki popravljamo prvotne izračune. Pri nasvetih upoštevamo tudi želje strank. Drugače je, če je cilj pridelovati osnovno ali visokokakovostno vino. Razlike so med belimi in rdečimi vini. V nekaterih primerih je za dosego cilja potrebna optimalna oskrba trte z vodo, v drugih primerih je za zastavljeni cilj boljši rahel, spet drugje pa zmeren vodni stres.
Kako se lahko borimo proti bolezni ESCA, ali je to kuga, primerljiva s trtno ušjo?
Objavil sem znanstveni članek o zmanjšanju simptomov bolezni ESCA z uporabo mikroorganizmov Trichoderma – s škropljenjem dvakrat letno in z nenehnim vsakoletnim odstranjevanjem delov trt, ki kažejo simptome. Nekateri navajajo še druge metode, vendar nisem zasledil, da bi bile znanstveno dokazane. Vem recimo za reševanje rastline z enkratno odstranitvijo njenega bolnega dela, a v to ne verjamem, ker je v nasprotju s težnjo po čim manjših ranah pri rezi in ker učinkovitost te metode nikjer ni bila znanstveno ovrednotena.
Kako se razumete z enologi, kadar se vaše delo pokriva z njihovim?
Dejstvo je, da so rezultati najboljši takrat, ko smo mi (Perleuve), agronom in vinar oz. enolog na isti strani in delamo usklajeno. Da skupaj poskušamo vina, si povemo, kaj se dogaja v vinogradu, kaj v kleti, da si povemo probleme in jih skušamo rešiti. To je najboljše, ni pa vedno tako. Običajno je enolog v kleti, jaz pa v vinogradu. Mnogo je vinogradnikov, ki nočejo poskusiti vina, in enologov, ki nikoli ne pridejo v vinograd. To se sicer spreminja, a pogosto je še vedno tako, kar ni prav, saj je cilj obeh dobro vino, kakovost vina pa je odvisna predvsem od kakovosti grozdja, vhodne surovine. Vztrajam, da po trgatvi skupaj poskusimo vina, jih komentiramo in ugotovimo, kaj še izboljšati, spremeniti, tudi v vinogradu. Če je recimo v vinu potrebno več kisline, poskusimo to doseči v vinogradu, ne šele pozneje v kleti. V Italiji je to večji problem kot v Franciji, v Sloveniji pa je pogosto isti človek v vinogradu in kleti, tako da tega problema tu pravzaprav ni.
Kdo je bil vaš vzornik?
V Furlaniji – Julijski krajini je bila skupina strokovnjakov za zaščito rastlin, v kateri je delal tudi Paolo Antoniazzi, agronom, patolog iz Benečije, velik strokovnjak. Potem sta bila na univerzi še profesorja Pietro Zandigiacomo in Francesco Pavan, entomologa, ki sta me učila natančnosti. Ti trije so zelo vplivali name. V meni so poiskali dobre stvari in spodbudili, da so prišle na plan. Naučili so me in mi usmerjali znanstveni način razmišljanja. Praviš, da je več vrst trave v vinogradu boljše kot manj? Kje imaš dokaze? Številke? Kaj pomeni boljše? Po končani fakulteti sem spoznal Stefana Ponija, prvega pravega strokovnjaka, ki se je specializiral za zaščito vinogradov. Veliko sem se naučil od njega. Ko sem delal z njim, me je vprašal, koliko listov sem pregledal. Odgovoril sem, da najmanj petdeset. Pa me je spet poslal na teren, da jih moram najmanj dvesto. Ko sem se vrnil, sem videl, da je z dvesto pregledanimi listi rezultat drugačen kot s petdesetimi. Zdaj dela za American Journal of Viticulture. On mi je pomagal zgraditi indeks Bigot in ga recenziral, preden je bil predstavljen 1. februarja 2020, en teden pred našim zaprtjem zaradi pandemije covida-19.
Kako izbirate svoje stranke?
Ljudje kličejo nas. Sprejmem tiste, ki so resnično usmerjeni v visoko kakovost in ki sprejmejo naš znanstveni pristop, pa ki res naredijo, kar predlagam. To je obvezno. Mnogo časa porabim, da ugotovim, kaj je potrebno v določenem vinogradu v določeni situaciji, preden predlagam ukrepe, ki morajo biti poleg vsega še ekonomsko upravičeni. Če vinogradnik ni pripravljen sodelovati 100-odstotno, to nima smisla, ker spremembe niso možne. Moramo si zaupati in delati vsak svoje. Imamo večletne stranke, s katerimi res dobro delamo. Imamo take take, ki obdelujejo 1200 hektarjev vinogradov, in take s tremi hektarji. Če si majhen, ne pomeni, da si za nas manj pomemben. Pomembno je, da želiš z mojim pristopom nekaj narediti bolje. Proporcionalno se za vsakega angažiramo enako.
Naše stranke so iz Evrope, večinoma iz Italije, imamo jih v Severni Makedoniji, Burgundiji, na Cipru svetujemo za najvišje ležeči vinograd v Evropi, 1400 m nad morjem. Nekaj strank imamo tudi v Sloveniji – na Dolenjskem, v Brdih in v Istri.
Smo v Sloveniji, na Dolenjskem, na posestvu Albiana. Zakaj ste se odločili za sodelovanje z njimi?
Na to sodelovanje sem pristal zaradi ljudi, ki so mi všeč. Zelo so prisotni, osredotočeni, motivirani, entuziastični, z dosti znanja in spretnosti. Vse, kar se dogovorimo, naredijo. Nimajo izgovorov, kar rečem, je takoj narejeno, čeprav vem, da je včasih težko. To je zelo pomembno.
Včeraj smo imeli sestanek pred trgatvijo. Za vse stranke imam 40-letne meteorološke podatke. Albiana ima zelo podobne pogoje kot Trentino Alto Adige, ki prideluje visokokakovostna bela in peneča vina. Imajo manj vodnega stresa, visok vigor. Po navadi moram vigor zviševati, tu ga moram nižati. Tu je celo preveč vode, zato moram predlagati ukrepe, da znižam vlago v zemlji. Poznam ukrepe, ki to uravnovesijo. Potencial je tu velik, izredno velik zaradi klime. Tla je težko sprementi, a lahko poskusiš. Klima pa je nekaj, kar imaš ali nimaš. Ne moreš je spremeniti. In tu imajo odlično klimo, hladno. Z znanjem lahko odlično upravljamo vinograde, na primer z različnimi posevki, da zmanjšamo vigor, neproblematičnim odstranjevanjem listov v coni grozdja od začetka vegetacije, z uporabo trave za zmanjšanje vlage v tleh …
Sorte?
To je pomembno, to je ena najpomembnejših, kritičnih odločitev. Katera sorta lahko tu doseže odlične rezultate? Modra frankinja, seveda. Za časa Avstro-Ogrske je bila razširjena tudi v Furlaniji. Zakaj? Ker jo je nekdo prinesel tja. Pred tem so bile druge sorte. Frankinja je torej v redu in je izziv, vendar zakaj ne poskusiti še drugih sort? Lokalne, regionalne, svetovne. Sorta je po mojem zgolj orodje za razumevanje potenciala terroirja (tla, klima, ljudje). Katera sorta bo ključ za odprtje potenciala terroirja? Albiani – Jerneju, Lidiji in Mihu skušam pomagati, da poskusijo. Po moje zanesljivo chardonnay, dobro je prilagojen sauvignon, nedvomno modri pinot. Bela ali rdeča eleganca, ne preveč taninov, niti ne vina z zrelimi tanini, taki so pač klimatski pogoji. Tudi penine, čeprav je zanje potrebno veliko zelo podrobnega znanja in so odgovori v detajlih, res v detajlih, odločitve v danih trenutkih. Ena rotacija preše ali ne? Prvih 50 litrov soka? Vse vpliva na rezultat. Tu gre res za znanje, detajle. Zanesljivo pa lahko pridelamo zelo dobro grozdje za peneča vina.
Kako bi sklenili?
Zelo sem vesel, da delam to, kar delam. Vsako jutro vstanem z navdušenjem. Imam dober tim, stranke, ki verjamejo vame. Zaradi njih imam energijo, da raziskujem, delam ogromno stvari. Verjamem, da lahko kaj spremenim na področju vinogradništva. Nimam skrivnosti. Z veseljem delim znanje, kajti že jutri bom imel še novejše informacije, znanja, povezave …
Prispevek je bil objavljen v reviji Vino, št. 3/2023.
