Revija Vino 3 & 4/2019 – jesen, zima

Naroči se Kupi Arhiv

Jožef Prus

Obsežen pogovor z legendo slovenskega vinarstva

Že mnogokrat je jasno poudaril, na tak in drugačen način, da se vse najpomembnejše zgodi v vinogradu. Zato mu nikoli ni žal časa, ki ga prebije ob trtah. Med pogovorom smo lahko izbrali vrsto stekleničenih vin in jih okusili, odšli v klet in tam spoznali tudi vina za »litrco«, saj gospod Prus zelo dobro ve, da potrebuje različna vina za različne kupce, od najvišje kakovosti do vin, ki zadostijo lokalnim potrebam, zato o vinski ekonomiji govori na stvaren način. Pravi, da je samo kmet, a tak, ki zna dobro opazovati in ki stalno kaj preizkuša. Govori hitro in dinamično, ima lokalno izreko, a nič, kar reče, ne izzveni v prazno. Ko v kleti skačemo od ene do druge posode, za vsako natančno ve, kaj se dogaja. Že veliko prej, ko vina še ne kažejo vseh odlik, razmišlja o tipih, slogih, ki jih šele bo ustvaril. Je edini slovenski vinar, ki se lahko pohvali s petkratnim nazivom vinar leta, ki ga podeljuje Pomurski sejem. Kdor prejme tak naziv samo enkrat, je zagotovo vinar s ponudbo, ki ji lahko zaupamo. Če večkrat, to le pomeni, da se je konsistentna kakovost izkazala v vseh letih in letnikih, skupaj s tistimi, ki niso bili idealni …

Arhiva

Pred mano na mizi je bilo enainpetdeset steklenic vina različnih starosti, piše v svojem tokratnem prispevku Dušan Brejc. Od najmlajšega pri štirih do najstarejšega pri devetinosemdesetih letih. Če bi razlike v letih med letniki vina in letom 2019 seštel, bi se nabralo 793 let. V opisovanje mi je bilo zaupanih za tako rekoč osem stoletij vina. Prav vsem zagotovo ne morem pripisati atributa arhivsko vino. A katero vino sploh je arhivsko? Če se temeljna dilema izpostavi že na začetku, je z njo najbolje opraviti kar takoj …

Upornik z razlogom

Sorta, ki je zastavonoša Goriških brd, ki jo poznamo pod imenom rebula, spet drugič se pojavi kot ribolla gialla, ima v sebi nekaj uporniškega duha. To se kaže predvsem v tem, da se je v tem prostoru obdržala kljub invaziji mednarodnih vsiljivcev, prav tako pa ni klonila pod napadom trtne uši ter pritiski številnih ekonomskih in političnih kriz. Značilnost njenega uporniškega značaja je tudi to, da svoje najboljše adute pokaže šele takrat, ko se na strmih briških pobočjih in suhi kamniti zemlji bori za svoje življenje. Rebula predstavlja eno petino vseh trt v Brdih in pokriva 371 ha vinogradov, v letu 2018 pa so iz te sorte pridelali tudi največ grozdja do sedaj, in sicer skupno 3.077.278 kg. Sorta je nepogrešljivi in sestavni del identitete Goriških brd, prvi uradni zapisi o njej pa segajo v 13. ali 14. stoletje. Pomembno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, pa je: ali takšna nepoznana sorta z vinorodnega področja, ki ga večina ljudi po svetu prav tako ne pozna, pri utrjevanju pozicije Brd in Slovenije na svetovnem vinskem zemljevidu pomeni prednost ali oviro?

Med ideologijo in estetiko

New York. April 1917. Društvo neodvisnih ustvarjalcev je priredilo umetniški natečaj, brez vnaprej določenih kriterijev ali omejitev. Trdili so, da bodo po plačilu prijavnine sprejeli vsako avtorsko delo – vsak umetniški izdelek. Marcel Duchamp, takrat že uveljavljen francoski umetnik, se je natečaja lotil rahlo drugače. Tistega aprilskega popoldneva je v lokalni trgovini kupil čisto navaden pisoar, ga obrnil narobe, podpisal z R. Mutt 1917 in podnaslovil z The Fountain. Eksponat ni nikoli zagledal oči javnosti. Odbor društva je izdelek zavrnil, rekoč, da ne gre za umetniško delo, temveč za vsakdanji, masovno proizvedeni izdelek. Pa vendar pisoar danes velja za enega najbolj vplivnih in kontroverznih umetniških izdelkov dvajsetega stoletja. Rodil je obdobje, v katerem umetnikom ni več treba dejansko obvladati lastne obrti – čopiča ali dleta. Zmaga konstruktivizem in predvsem koncept. Zmaga ideja. Subjekt. Klasične ideje o estetiki in lepoti postanejo tako rekoč nebodigatreba, čas preteklosti in zastarelosti. Morski pes v naftalinu (Damien Hirst), drek v konzervah (Piero Manzoni), nepospravljena postelja (Tracey Emin). Vse to je umetnost.
A kaj ima to skupnega z vinom?

Izlet v vinorodno deželo johannie princeps

Poznate deželo, v kateri so nameravali vodilno sorto vinske trte preimenovati v Johannia princeps? In v kateri so uspevale trte zelenike, lipovine, smotike, javorja, sipe? Dobrodošli na Štajerskem, kjer so naštete, s sodobnega zornega kota bizarne sorte – in še kdo ve koliko drugih – nekoč preraščale tukajšnje vinograde. Danes jih je večina izginila, kakšen primerek se najde le v ampelografskih zbirkah doma in v tujini.

Najboljši gostje

Ameriška hrana v bistvu ne obstaja. Seveda obstajajo jedi, ki so se razvile v Ameriki, toda to so bodisi kombinacije bodisi variacije iz že obstoječih kuhinj, ki so jih v Ameriko prinesli priseljenci skupaj s svojimi kulturami. Špageti z mesnimi kroglicami so torej ameriška jed, čeprav so tako špageti s paradižnikovo omako kot mesne kroglice italijanski. Toda v Italiji ju ne boste nikoli srečali na istem krožniku. Mesne kroglice so namreč glavna jed (secondo), testenine pa predjed (primo). Hrano, ki je resnično doma iz Severne Amerike, ponujajo gostinski lokali v Narodnem muzeju ameriških Indijancev v ameriški prestolnici Washington DC. To so na primer ploščati ocvrti kruhki (fry bread) in bizonji zrezki. A te jedi niso del sodobne ameriške kuhinje in z njimi se krepčajo samo obiskovalci muzeja.

Burja – zgodba o japonskem nožu za pršut

Vsakemu, ki ga je kdaj poskusil, je jasno, da je ročno odrezana rezina pravega pršuta nekaj najboljšega, kar obstaja v svetu dobrot, in to je takrat spoznal tudi japonski mojster. Verjetno ima tisti večer največ zaslug, da je zgodba o Burji, japonskem nožu za pršut, končno dobila nadaljevanje.

In še:

• V rubriki KDO STE se predstavljajo:
  – Damjan Jerič (Vinogradništvo Jerič)
  – Domen Ferjančič (Posestvo Ferjančič)
  – Tadej Kavčič (Kmetija Barkola)
  – Boris Jakončič (Moro Wines)
  – Matjaž Frešer (Vino Frešer)
  – Andrej Grabnar (Hiša vina Grabnar)
• Festivalsko in sejemsko
  Festivali in sejmi od blizu in daleč …
• Brane Kastelic iz Londona:
  Blažen med mehurčki
  Mislil sem, da kar nekaj vem o penečih vinih. Potem pa sem v Londonu srečal Marina Beroviča, »Profesorja« za peneča vina, ob katerem sem se, ko se je razgovoril o njih, počutil kot šolarček. Slovenski Dalmatinec Marin je tudi čisto pravi profesor doktor. Z doktoratom fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ljubljanske univerze. Pa tudi slikar in fotograf. Nisva se srečala po naključju. Marin me je poiskal, »znanca s televizijskih zaslonov«, kot je dejal, da bi me povabil na podelitev nagrad Glass of Bubbly – najboljši kozarec mehurčkov na svetu, ki je bila konec oktobra v Londonu. Te so hitro, v samo treh letih, postale pomembne nagrade za pridelovalce penečih vin. Pravi oskarji.
• Marijan Močivnik:
  Nova Zgodba
  Dogodek v Hiši penin Istenič na Bizeljskem, seveda posvečen peninam, je s svojo tretjo izvedbo, tokrat v začetku decembra, pravzaprav že postal tradicionalen. Pred dogodkom nam je Miha Istenič omenil nekaj načrtov, po dogodku pa na kratko odgovoril na nekaj konkretnih vprašanj. Pravzaprav nič nenavadnega, če odmislimo, da so glede povedanega drugi primerljivi sogovorniki neredko precej bolj skrivnostni.
• Marijan Močivnik
  Od višine se zvrti
  Konec leta 1991. Prvič pri Ediju Simčiču. Dobesedno pri Ediju, sina Aleksa spoznam pozneje. Takrat torej z Edijem od vina do vina, od cisterne do cisterne. Tekoči letnik. 91. Najprej rebula. Ne pozabiš. Ker je na koncu Edi peljal druščino nazaj k tisti prvi cisterni in je bil ponosen, ko je rebula tudi na koncu, po vseh ostalih vinih še vedno izpadla povsem prepričljivo. Kot je pozneje pripovedoval Aleks, so pri hiši pridelovali rebulo in verjeli vanjo že takrat, ko je razen domačih ni pil skoraj nihče.
• Jože Rozman
  Okusi posavja
  Začelo se je, vsaj na prvi pogled, nekoliko nenavadno. Na vabilu je pisalo, naj se za otvoritveni večer Tedna posavske gastronomije na posestvu Tri lučke, Sremič nad Krškim, zberemo 29. avgusta ob 18.50. Lepo prosim, deset pred sedmo, od kdaj pa to?
• Tomaž Klipšteter
  Frankinje
  Avstrijsko vinogradništvo ne počiva na lovorikah. S strateškimi premiki si prizadeva v svoji vrhunski ponudbi vse bolj poudarjati kontrolirano geografsko poreklo (DAC). Tako je tudi v dveh gradiščanskih okoliših, kjer so modro frankinjo postavili na vrh kakovostne piramide. In z njo v ospredje potiskajo edinstveni terroir najboljših leg.
  
• Simon Frelih
  Marsala
  Ob dolgo pričakovanem vinsko-kulinaričnem razvajanju na strokovni ekskurziji Vinakrasa na Siciliji mi je bilo ob pogledu na predvideni plan obiskov kleti in okolišev nekaj jasno: z gostim in sladkastim alkoholiziranim vinom iz Marsale se bo sladkala soproga. Sam kot zaprisežen ljubitelj suhih (po možnosti rdečih) vin bom to nujno sestavino tiramisuja preprosto preskočil.
• Vinarji predstavljajo svoje penine, nagrajene na tekmovanju World’s Finest Glass of Bubbly 2019:
  – Zdravko Mastnak
  – Jernej Martinčič
  – Tatjana Malešič (Vinska klet Metlika)
  – Dominik Sosolič
  – Klavdija Topolovec (Radgonske gorice)
  – Ivo Kobal
  – SImon Simčič (Medot)
  – Lojze Kerin
  – Martina Rebula
  – Jernej Žaren (Albiana)
  – Tadej Štoka