Revija Vino 2/2019 – poletje

Naroči se Kupi Arhiv

Sutor

Sutor so v začetku bili Edo, Mitja in Primož, a poimensko se je na vinski sceni ime Sutor prijelo Primoža, ki pa je v intervjuju za revijo Vino jeseni 2007 že tudi napovedal, da bo treba zaradi prostorskih potreb v gradnjo nove kleti. In je Primož iz Sutorja najprej postal Burja ter zatem res postavil novo klet. Mitja pa je z očetom Edom nadaljeval prvotno družinsko zgodbo ter v nenapisanem imeniku kdo-je-kdo-na-vinski-sceni neizogibno postal Sutor. Kar je še danes. Kot je Aleš neizpodbitno Movia in kot je Andrej postal Gordia in kot bo Jakob slej ko prej, če že ni, Tajfl.

Teran

Teran je slovensko antologijsko vino. Spada v nabor redkih slovenskih vin z izjemno dolgo zapisano zgodovino. Pa teran ni pomemben samo zato, ker je bil skupaj z rebulo prvič omenjen že 1296. leta. Kot nas je podučila zgodovinarka prof. dr. Darja Mihelič, je beseda »teran« v stoletjih srednjega veka imela različne pomene, niti ne tako pozitivnih, kot bi zdaj raje slišali. V zavesti današnjih tradicionalnih pivcev teran ohranja posebno mesto in ima jasen priklic celo pri tistih, ki mu sicer niso naklonjeni. Takšna vina imajo močno identitetno poslanstvo, saj izhajajo z zahtevnih rastišč, kot je Kras, ki je tako poseben, da je v mnogo stoletjih zlahka ohranjal pozornost. In sploh ni pomembno, ali ime izhaja iz »terra«, torej zemlje, jerine, niti zanj ni življenjsko pomembno, ali mu je ime dalo »ta rano« grozdje (čeprav refošk ni zgodnja sorta), kar naj bi po mnenju Maksimilijana Ripperja (Der Karster Terrano, 1910) prej dokazovalo, da ime ne izhaja iz italijanskega jezika.

Marjan Colja o Krasu

Vinorodni okoliš s tisočletno tradicijo, izjemnimi naravnimi lepotami, svojevrstno mikroklimo, bogato rdečo zemljo in edinstvenim vinom, teranom PTP – to je Kras. Kljub temu so vinogradniki v zadnjih desetih letih opustili trideset hektarjev vinogradov, obnove so pičle, v zadnjih desetih letih med tri in sedemnajst hektarjev letno, za enostavno reprodukcijo bi jih morali obnoviti dvajset hektarjev, četrtina vinogradov je starejših od trideset let, dejavni vinogradniki so vse starejši, mladi na kažejo zanimanja za prevzem manjših vinogradniških kmetij, večina meni, da se s kmetijstvom nasploh in vinogradništvom posebej na Krasu ne splača ukvarjati, ugotavlja Marjan Colja, direktor družbe Vinakras Sežana. Če bo šlo tako naprej, bo po njegovem čez petnajst let na Krasu po pesimističnih ocenah le še polovica od sedanjih vinogradov. Hvala bogu, če se motim, dodaja. Toda vsemu navzlic puške ne meče v koruzo. Zato je dal pobudo za Vinogradniško-vinarski posvet Krasa na začetku februarja v Sežani. Da se pesimizem in apatija obrneta v optimizem in voljo do nujnih sprememb, da bo Kras čim prej ali vsaj v doglednem času to, kar lahko je, mora biti in si tudi zasluži. Coljev prispevek na posvetu je bil povod za naslednji pogovor.

Jonas Tofterup, MW

Eden najmlajših Master of Wine (MW) izmed 384 delujočih na svetu je zelo delavna oseba na treh poljih: enološkem, komercialnem in izobraževalnem. Je izvrstno izobražen in že izkušen mož pri le 34 letih. Pogovorno neposreden in poliglotski, nepretenciozen, sporočilno jasen in še vedno skromen. Pravzaprav bi si težko zamislil, da bi kdor koli pri teh letih imel boljši strokovno-komercialni pedigre. Šolan na elitnih ustanovah v Nemčiji, Franciji in Južni Afriki, s konkretnimi enološkimi deli v Španiji in po svetu, kot prodajni direktor za pomembno čilsko vinarstvo ter kot svetovalec za danski Aldi in za povrhu še nosilec podružnice WSET v Malagi – še bolezensko ambiciozni starši ne bi zmogli pričakovati več.

Nove kleti

Akterji v panogi, ki ni ravno na poti izumiranja, na srečo torej tudi vinarji, seveda vlagajo, da napredujejo. Tehnološko, količinsko, kakovostno … Od manjših investicij, nezanimivih za širšo javnost, do tistih, ki jim poleg tehnoloških, logističnih, organizacijskih in drugih napredkov prinašajo še promocijsko vrednost. Predvsem znotraj notranje usklajenega klasičnega marketinškega spleta za izdelke, znanega kot 4P (angl. Product + Place + Price + Promotion) in razširjenega na storitve (7P, ko se dodajo še People + Processing + Physical evidences), so to lahko vinske kleti, zanimive za obiskovalce, kot arhitekturni dosežki (pri nas recimo prekmurska klet Marof) in podobno.

O ženskah in vinu

Ne nasploh o ženskah ali kar tako, ampak predvsem o tistih iz društva Ženske in vino, ki je začelo delovati pred trinajstimi leti. Bilo je nekega poletnega večera, ko so na terasi pri Aleksu Klincu v Medani kramljale Nejka Klinec, Anita Mavrič, Katja Kabaj Morel in Petra Rutar, tam je bil tudi Darko Velikonja, lastnik novogoriškega lokala Splendid. Padla je ideja, kaj če bi se Brike, ki so tako ali drugače vpete v vinogradništvo in vinarstvo, pri njem predstavile z družinskimi ali hišnimi vini. In se je zgodilo. Brike so prišle z dežele v mesto, prireditvi se je namreč reklo Brike v mestu. Oblikovalo se je društvo, sicer pravno formalno ustanovljeno pred šestimi leti, ampak delovalo je od vsega začetka. Omenjene dame so ustanovne članice, zdaj sestavljajo upravni odbor, predseduje jim Petra Rutar. Letošnja trinajsta izvedba Brik v mestu, 4. julija, na gradu Fužine na obrobju Ljubljane, je bila povod za pogovor z njo. Ker se že dolgo poznava, sva si dovolila tikanje.

Repovž

Ko sem se odpeljal na ta intervju k Repovževim v Šentjanž, na nezarisano mejo med Štajersko in Dolenjsko, je bilo na začetku vse jasno – dolenjska avtocesta, ven na enem trebanjskem izvozu, potem pa naprej po gričkih do sladkega konca. Google me je vodil po takih cestah, da sem bil prepričan, da je vse narobe. Da bom v najslabšem primeru kot v Gorkičevi grozljivki Idila končal pri kakšnem divjem Franclu (in vemo, da Franclu ni še noben ušel), v najboljšem pa bom izgubljen sredi kakšne jase ostal lačen in brez intervjuja. Na srečo sem potem na koncu dobil oboje – krasno dobrodošlico Repovževe familije in prijeten klepet z Gregom, pri svojih dvaintridesetih letih že zelo izkušenim gostincem, ki ne samo, da se zaveda krajev, tradicije in družinskega izročila, ki določajo njegovo delovanje, ampak tudi zelo jasno ve, kam in kako želi družinsko gostilno in posestvo peljati naprej.

7 najboljših belih vipavcev

Po mnenju Bruna Gaberška in Valentina Bufolina

V vinorodnem Podravju, v okoliših Štajerska Slovenija in Prekmurje (skupaj 6573 hektarjev vinogradov po registru iz lanskega leta), kot kaže, ne bo več tako, kot je do nedavnega bilo. Rdeče sorte se ob severovzhodni beli tiraniji počasi, a vztrajno vzpenjajo in vse bolj vznemirjajo, kar kaže tudi naših štirinajst opisov izbranih vin.

In še:

• e-Karst
  Vinogradništvo in vinarstvo sta zelo tradicionalni panogi. V dobi vračanja k naravi in ob uveljavljanju eko- in bioproizvodov nas lahko vsaka modernizacija odvrne že na samem začetku. Če nam kdo ponuja še digitalizacijo, se že skoraj vprašamo, ali vino sploh še pridelamo iz grozdja? A iz sveta digitalizacije in hiperprodukcije podatkov lahko vinogradnik pridobi novo idejo, informacijo, ki mu delo vsaj malo olajša, ali pa v žepu ohrani kakšen evro več.
• Decanterjeve nagrade
  Čas je za moje letni povzetek in komentar letošnjega mednarodnega vinskega ocenjevanja Decanter World Wine Awards. To dogodek še vedno nosi sloves največjega svetovnega vinskega ocenjevanja in počaščena sem, da pri njem sodelujem kot sopredsednica za področje Balkana (vključno s Slovenijo), severno in vzhodno Evropo ter Kavkaz. Število vinarjev, ki se prijavljajo, se je toliko povečalo, da si sedaj obveznosti delim z Beth Willard, direktorico nabave pri podjetju Laithwaite’s Wine. Skupaj nadzirava vse komisije, v katerih sedijo skrbno izbrani sodniki (vsi kupci, ljudje z nazivom Master of Wine, someljeji ali pisci z velikim ugledom na področju ocenjevanja vina). Ljudje velikokrat prosijo, da bi lahko ocenjevali v mojih komisijah, saj v presojo vedno dobimo razburljiva in zelo raznolika vina. Mislim, da razlog tiči v tem, da se še vedno prijavljajo tako najbolj vrhunski vinarji kot tudi nova obetavna imena in to z izjemno široko paleto različnih sort in vinarskih pristopov. Vendar moram poudariti, da sodnikov dejansko ne izbiram jaz, ampak družba Decanter.
  

• V rubriki KDO STE se predstavljajo:
  – Matjaž Čuk (Vina Čuk)
  – Ana in Jakob Šušterčič (Turistična kmetija Grobelnik)
  – Matija Jagrič (Hiša vin Emino)
  – Janez Colnar

• Festivalsko in sejemsko
  Festivali in sejmi od blizu in daleč …

• Tokrat vinarji predstavljajo vina iz kleti:
  –Wintura (Rajko Andovic)
  – Jarkovič (Igor Jarkovič)
  – Dobuje (Robi Bučinel)
  – Vina Vehovar (Izidor Vehovar)
  – Molipachi (Bojan Berovič)
  – Radgonske gorice (Klavdija Topolovec)

• Brane Kastelic
  Od vode do vina
  Kaj je novopečeni vojvoda Sussexa (čeprav se izgovori sa-seks, ta grofija v Angliji ni dobila imena po seksu) rekel novopečeni susseški vojvodinji proti koncu vožnje s kraljevo kočijo, ki je ­sledila poročnemu obredu na ­gradu v Windsorju? »Zdaj pa sem potreben …« Potreben? Česa pa?