Revija Vino 1/2020 – pomlad, poletje

Simon Simčič, Medot

“Vajeni smo veslati proti toku”, med drugim pove Simon Simčič v obsežnem pogovoru o imenitni peničarski zgodbi iz Brd.

Beli pinot

Beli pinot je nastal kot brstna mutacija modrega pinota. To naj bi pomenilo, da je podedoval vse druge lastnosti razen barve in tanina. Se zdi logično, kajne? A kolikšna razlika! …
Razmišljanje Dušana Brejca o tej vinski sorti in mnenje o 25 konkretnih belih pinotih na našem trgu.

Marie Charlemagne – enologinja v kleti Veuve Cliquot

Peneča vina iz Šampanje bi bila precej drugačna, če se ne bi mlada madame Barbe-Nicole Cliquot, rojena Ponsardin, ovdovela pri 27 letih, odločila sama nadaljevati moževo delo. Opustila je bančno in trgovsko plat posla in se posvetila izključno šampanjcu. Drugo je zgodovina, o kateri veliko ve tudi mlada enologinja Marie Charlemagne. Z njo smo se pogovarjali o njenem delu v hiši Veuve Clicquot, o Šampanji in njenih izzivih, trendih, baltskem eksperimentu, tehnoloških smernicah ter šampanjskih novostih, ki so jih pripravili v Veuve Clicquotu.

Izlet v vinorodno deželo johannie princeps – 2. del

Na Štajerskem je bilo 19. stoletje v mnogo pogledih prelomno. Maribor z okolico je doživel izjemen gospodarski polet s prihodom železniških delavnic in Južne železnice, kar je odprlo vrata industrializaciji in mestu približalo trge po celotni avstro-ogrski monarhiji. V primerljivo dinamičnih razmerah se je znašlo tudi tukajšnje vinogradništvo. V dobrem in v slabem.

Aquavitis

Kljub temu da spada med rastline, ki sušo razmeroma dobro prenašajo, tudi vinska trta nujno potrebuje vodo.

Krištofov duh

»Great wines taste like they come from somewhere. Lesser wines are interchangable, they could come from everywhere,« pravi znameniti ameriški vinski kritik Matt Kramer v svoji knjigi Making sense of wine. Seveda ne govorimo o generičnih nizkocenovnih vinih, ampak o vinih srednjega in višjega kakovostnega razreda, ki lahko izražajo prostor, iz katerega izhajajo – terroir. Koliko se tega zavedajo in kako se tega skušajo lotiti v Posavju …

In še:

  •  Mladeniči, uspešni na zadnjem natečaju Lidlov mladi vinar, se z rokopisnimi odgovori na naša vprašanja predstavljajo v rubriki KDO STE:
    – Jakob in Gregor Bizjak (Domačija Bizjak)
    – Martin Erzetič (Čarga)
    – Aleksander Zavec (Vina Zavec)
    – Klemen Čehovin (Posestvo Čehovin)
  • Festivalsko:
    Festivali in vinska ocenjevanja od blizu in daleč …
  • V rubriki pod lupo:
    Poznavalca Koni Marchesan in Jože Roznam sta vsak zase izbirala po sedem najboljših rdečih vin Slovenske Istre.
  • Brane Kastelic iz Londona o tamkajšnjem koronskem stanju. Za druženje milijonov Britancev je namreč najhujše to, da je na vratih vseh pubov napis: »Oprostite, zaprti smo!«
  • Končno Michelinke
    Katere restavracije so prfeječle najbolj zaželena priznanja v svetu kulinarike, za koga in za kaj je to še pomembno v zapisu Bruna Gaberška.
  • Emanuele Giannone: razmišlja o italijanskem koronskem in pokornoskem gostinstvu
  • Čezmurovci …
    Tam daleč nekje. Predaleč … Eh, kako naj bo v Sloveniji kar koli daleč, kaj šele predaleč. Torej tudi Prekmurje ne. Kar koli si pod tem izrazom predstavljate. Prek Mure pač pomeni čez Muro. In je torej, če odmislimo ime pokrajine na zemljevidu, pač odvisno od tega, na katerem bregu te reke razmišljamo o vsem tistem čez.
  • Vinarji predstavljajo nagrajena vina iz svojih kleti:
    – Ludvik Glavina
    – Jordan Cigoj
    – Žan Bric
    – Dorjano Korenika
    – Marijan Colja

Ti je vsebina všeč?

Naroči se na revijo Kupi posamezen izvod  Poglej arhiv preteklih izdaj