Luka z Griča
Ko človek po skoraj tričetrturnem vijuganju po polhograjskem hribovju seže v močno in veliko roko močnega in velikega mladega kuharja Luke Koširja, mu je že jasno, da je na zelo posebnem kraju. Kaj kmalu mu postane jasno tudi, da se pogovarja z zelo posebnim človekom. Luka s konceptom svoje kuhinje postavlja popolnoma nove dimenzije razumevanja besed lokalno in domače. Poznate koga, ki bi iz fižola sivčka in ječmena fermentiral svojo miso pasto? Ste že slišali za koga, ki bi si na meni upal uvrstiti več kot 10 let stare krave mlekarice? Da bi bilo vse skupaj še bolj divje, se beseda domačnost tu konča pri strogi izbiri sestavin – ustvarjalnost, eleganca, okusi, teksture, kombinacije in tehnike namreč na Griču nimajo meja. Pa tudi če bi, bi bile na nebu. Luka je divji tip. In zato Grič ni navadna restavracija. Najboljše pri vsem pa je, da se je vse skupaj šele dobro začelo. Dobrodošli v novi divji slovenski kuhinji!
Makedonija
Ustavi! Nakar sredi ceste na trebuh in s fotoaparatom škljoc, škljoc, škljoc. Razlog za ukaz šoferju je želva, ki prečka precej razrito makadamsko pot, po kateri cijazimo v stari ladi nivi. Pred leti. V Makedoniji. Prve dni lanskega julija je potem želva, tam doli je to желка, za necirilične bralce želka, že moj nameravani motiv. Ker prostoživeče želke v Makedoniji niso nobena redkost, to zdaj že vem, bomo na našem potepanju naleteli na eno ali dve, kjer koli in kadar koli bo to pač za fotografiranje potrebno. Zato pustimo prvi opaženi, kar spodobno velik primerek, da se še naprej mirno sprehaja pod opoldanskim soncem pred arheološkim najdiščem Stobi, kljub temu da naš šofer Zvonko vztraja, naj jo poberemo in vzamemo s sabo. Seveda se kmalu izkaže, da ima Zvonko prav, in zdaj vemo, da želke v Makedoniji sicer res niso redkost, a samo kadar jih ne iščeš. Jasno. Prvo naslednjo želko opazimo šele naslednji dan, ko nam prekriža pot na vožnji proti Stobijevim vinogradom. Je bolj žepnih dimenzij, a nam potem nekajkrat vseeno zadovoljivo pozira (v resnici se po vsakem najmanjšem motečem premiku kar krepko načakamo, da se spet umiri in pomoli glavo in noge iz oklepa), dokler je v zadnji obiskani vinski kleti pri Skopju ne podarimo tamkajšnji enologinji Sandri. Za naslednje fotografiranje v Makedoniji v času lanske trgatve si želko raje zaželim in za snemanje naročim dovolj zgodaj. Na posestvu Barovo me v vinogradu potem čaka zgledno zajetna oklepljena manekenka, ki pozneje s fotografije gledalcu jasno pove, da nismo ravno kjer koli.
Visoko: Santomas
Monumentalna stena vinarne in torkle iz klesanega peščenjaka, s stolpom, s katerega se vije družinska zastava v beli, rdeči in rumeni barvi, napove, da jo je dal zgraditi človek, ki hoče v času pustiti svoj pečat, kot so ga že njegovi predniki. Na družinskem grbu je zato napis: Semper memoriam refacit tempum (Spomin vedno obnavlja čas). Impozantna podoba ne umanjka pri nobenem ogledu krajevnih vedut.
2 × 7 najboljših bizeljsko-sremiških
Vinorodni okoliš Bizeljsko-Sremič se po uradnem registru pridelovalcev grozdja in vina razteza na 860 hektarjih, na njih pa se znoji 2200 vinogradnikov. Posest je precej razdrobljena, veliko pridelovalcev je bolj samooskrbnih kot tržnih. Takih, ki tudi sami stekleničijo, ni ravno na pretek. Daleč najbolj razširjene sorte so modra frankinja, žametovka in laški rizling. Frankinja bi bila lahko zastavonoša mirnih rdečih vin v okolišu, laški prav tako med belimi. Prve lastovke so že vzletele, kakšno smo ujeli tudi za tokratni izbor. Naj bodo za zgled drugim, obe sorti navsezadnje izvirata iz naših ali nam bližnjih krajev.
Sauvignonasse ali zeleni sauvignon
Sauvignonasse ali zeleni sauvignon si je tokrat pridelal hvalnico zato, ker je skoraj vsako vino konsistentno izkazalo visok potencial kakovosti sorte, ki mu po izgubi poimenovanja »furlanski tokaj« v 2007. letu po mnenju večine Bricev ne uspe priboriti si prejšnjih prodajnih uspehov. A vendar gre za ugledno sorto, ki ji noben vinogradnik ne odreka dobrote, ker se zavedajo njenih odlik.
Kako postavljati lestvico odličnosti
Konec marca so na prireditvi The Slovenia Restaurant Awards razglasili najboljše slovenske restavracije po mnenju strokovne komisije in javnosti. Zmagovalci so bili večinoma pričakovani in zasluženi, pa tudi ožji izbor najboljših po regijah daje kar dober in stvaren pogled na aktualno restavracijsko sceno po državi. • Morda da bi se ognili očitkom o absolutni nadvladi Ane Roš, so letos za nacionalne zmagovalce razglasili tri – poleg Hiše Franko še Gostilno pr’ Lojzetu in Ošterijo Debeluh. Razglasili so tudi regijske zmagovalce – na vzhodu je najboljša Hiša Denk, na jugu Debeluh, na zahodu Hiša Franko, na severu Gostilna Krištof, v Ljubljani in osrednji Sloveniji pa Restavracija Strelec.
Sejem Vinitaly 2018
Vinitaly, eden od najpomembnješih vinskih sejmov, po razstavni površini celo največji sejem vina in žganih pijač na svetu, je vedno bolj mednaroden, ekološki in digitalen. V središču vseh aktivnosti letošnjega sejma je posel. Število tujih razstavljavcev na osrednjem prizorišču se je povečalo za 25 %, razstavni prostori so bili razprodani že lani decembra. Obiskovalci prihajajo vsako leto iz okoli 140 držav (od skupnih 128.000 lanskih obiskovalcev jih je 48.000 prišlo iz tujine, 30.200 od teh pa je bilo akreditiranih kupcev iz 142 držav).
In še:
- V rubriki KDO STE se predstavljajo:
– Vanesa Klinec (VK Goriška Brda)
– Robert Puklavec (Puklavec Family Wines)
– Tadeja Dolinšek (Gostišče Dolinšek)
– Martin Mahorčič (Gostilna Mahorčič – Rodik) - Festivalsko in sejemsko
Festivali in sejmi od blizu in daleč … - Brane Kastelic iz Londona:
Po dolgem suhem januarju
Nisem eden tistih, ki bi nekaj počel takrat, ko je »predpisano«. Najdražji na primer kupim šopek rož ali darilce takrat, ko iz različnih razlogov začutim svojo ali njeno željo, ne pa na valentinovo, ki je uradno dan zaljubljenih, neuradno pa še marsikaj drugega. Večja ko sta valentinovski šopek in bonboniera, če sta edini darili leta, bolj slabo vest ima prinašalec. Da o vseh oportunistih, ki z valentinovskimi darili ne bi radi prišli do ženskega srca (cilj je precej nižje), in strahopetcih, ki si upajo samo razkriti neuslišano ali skrito ljubezen, niti ne govorim … - Caroline Gilby, MW:
Lidlova vinska avantura
Lidl je na britanskem trgu postal pravi fenomen in pošteno razburkal celotni sektor supermarketov. V tretjem četrtletju (do vključno lanskega septembra) so prodajo povečali za 19,2 %, skupni tržni delež pa je po podatkih družbe Kantar znašal 5,3 %, kar Lidl postavlja ob bok verigi supermarketov Waitrose. Pri tej rasti je imelo pomemben delež vino, saj se je na letni ravni njegova prodaja v zadnjem četrtletju povečala za 37 %. Do nedavnega so imeli na Otoku primat veliki supermarketi z zelo široko in kompleksno ponudbo različnih izdelkov, veliko pozornosti pa so posvečali tudi prijetnemu vzdušju v trgovinah, ki so jih dopolnjevale kavarne, informacijske točke, lekarne in podobni lokali. Rast tako imenovanih »diskontov« pa naznanja, da so postali britanski potrošniki odprti tudi za drugačne načine nakupovanja … - Tokrat vinarji predstavljajo vina iz kleti:
– Vinska klet Mastnak
– Posestvo Štokelj
– Medot
– Štoka
– Vinakoper
Ti je vsebina všeč?
Naroči se na revijo Kupi posamezen izvod Poglej arhiv preteklih izdaj
