Revija Vino 3&4/2018 – jesen, zima

Zmago Petrič

Gospod Petrič je umirjene, vendar odločne sorte. Nobeno njegovo mnenje ne obvisi v zraku, misli so jasne, nevsiljive, a bodo argumenti podprti z razlago, če je potrebna. Poslovnež, popotnik, pohodnik, tekač, kolesar, motorist (tudi za oglede vinogradov), kar reče, naredi. S svojimi dobrimi deli se ne hvali, niti z visokimi etičnimi standardi, ki ga odlikujejo. Ko se tako celostno izrazi poslanstvo vinarja – kaj pa je zdaj drugega kot to –, je verodostojnost zapisa zagotovljena, saj ni prostora za pridevnike, ki niso bili izrečeni.

Zmago Petrič, Guerila

Samo Kupljen

»Moj oče je vozil svoje življenje na polno, 180 kilometrov na uro, dajal je občutek, da je večen. A potem je prišel tisti trenutek: Jože, obračun! Če deduješ nepremičnino, jo lahko zakleneš in razmišljaš, kaj boš z njo. V mojem primeru ni bilo tako, trte so začele odganjati, potrebna je bila takojšnja odločitev. Odločil sem se, da nadaljujem. Vedno sem imel afiniteto do vina, še bolj kot vino pa imam rad zemljo.«

Samo Kupljen, vina Kupljen

Merlot

Pisati o eni od najbolj razširjenih sort na svetu naj bi bilo enostavno zato, ker vsebine pač ne more zmanjkati, kajne? V mojih že polnoletnih vinskih časih je merlot veljal za dober nakup, a takrat ni šlo toliko za razmerje med kakovostjo in ceno, temveč bolj za količino in ceno. Ob tako izraziti prednosti je bila odločitev za merlot tako rekoč naravna … Od takrat pa do danes je merlot prehodil svetle in temne čase.

Grozdje merlot

Steven Spurrier

Rekli bi, da Stevena Spurrierja ni treba posebej predstavljati. Svet ga pozna kot organizatorja pariške sodbe, ki ga je izstrelila v orbito in mu na nek način omogočila večno slavo. Drži. Verjetno v vinski zgodovini ne pomnimo dogodka, ki bi tako temeljito spremenil njen tok. Verjetno ga po pomembnosti prekosi le prihod trtne uši v Evropo.

Steven Spurrier

Sedem krat najbolj prepričljivo

Ob zaključku leta predstavljamo po eno slovensko vino, ki je v zadnjem času najbolj prepričalo ali ostalo v spominu sedmih poznavalcev in profesionalcev na področju vina. Vsi so tokrat tujci, a nikomur od njih niso tuja in nepoznana naša vina.

/b nja vin po izboru vinskih poznavalcev - Revija Vino

Penine: Danes, jutri …

O peninah danes, jutri in o njihovi prihodnosti ter njihovi peničarski vlogi na trgu sem se pogovarjal z Miranom Sirkom (Bjana), Janezom Isteničem (Istenič), Simonom Simčičem (Medot) in Izidorjem Krivcem (Radgonske gorice).

Penine na zorenju

Omotenashi

Tako kot v vsakem poklicu je tudi med kuharji večnivojski zvezdniški sistem. Vanj uvrščamo tako lokalne odličneže, ki v svojem okolju ustvarjajo dokazano najboljšo krajevno specialiteto, kot nacionalne bisere, ki v svet nosijo ime in kuharsko razsežnost svoje domovine, ter mednarodne superzvezdnike, katerih imena, liki in kuhinja ne presegajo le nacionalnih, temveč celo medcelinske meje. Svoje lokalne, pa tudi nacionalne heroje najbolje pozna vsak bralec zase, za svetovne zvezdnike visoke kuhinje pa vemo, da jim je ime Rene, Heston in Ferran … Za vse tri omenjene superzvezdnike tudi vemo, da so se jim zašibila kolena, ko so vstopili v majhno, z le osmimi sedeži opremljeno restavracijo sredi tokijske Ginze.

Hiroshi Ishida, restavracija Mibu (Japonska)

Rebula: Briška? Vipavska? Bela? Rumena? Zlata?

Konec poletja in sredi jeseni so bili ob zahodni meji Slovenije kar trije dogodki, posvečeni rebuli. Zanjo je v tujini vse več zanimanja, pa tudi naši vinarji so to uspešno izkoristili in to res vsestransko sorto vse bolj tržijo. A tudi na tem področju ni šlo brez razkola. Vipavci so po vzoru Bricev avgusta letos premierno organizirali simpozij »Vipavska rebula, cesarjev izbor«, za katerega je bil povod dokument, ki je prišel v roke Edvardu Svetliku in ki bojda dokazuje, da je cesar Svetega rimskega cesarstva in utemeljitelj habsburške dinastije Maksimilijan I. že leta 1503 pil prav vipavsko rebulo.

Rebula v kozarcu

Caroline Gilby, MW: Vzhod

Ko je govora o vrhunskih slovenskih vinih, ostane Dolenjska večkrat pozabljena. V očeh tujih obiskovalcev, ki so željni spoznavanja slovenskih vinorodnih področij, jo največkrat zasenčijo Brda, Vipavska dolina in Štajerska. Ob vseh mojih obiskih Slovenije v zadnjih letih Dolenjske nikoli nisem imela na seznamu, izjema je bil le kratek obisk vinorodnega okoliša Bizeljsko-Sremič pred nekaj leti. Ta obisk sem zato videla kot priliko, da zapolnim to vrzel in obiščem sedem družinskih vinskih posestev na Dolenjskem.

Dolenjska

Rozmanov Čar vina

Kaj je tisto magično v vinu, da človeka začara, očara, ga omreži s čarnim risom in ga ne spusti iz njega? Kot se je to zgodilo z Jožetom Rozmanom, da je moral odgovor na to vprašanje poiskati globoko v sebi, se spomniti oddaljenih vinskih dogodivščin in pustolovščin od včeraj, vzponov in padcev na tej poti, ki je široka, pisana in poučna, včasih gladko tekoča in drugič robato kamnita, ki so jo tlakovali mnogi veliki ljudje v preteklosti, da bi bila sedanjost še kar naprej izzivalna.

Knjiga Čar vina, Jože Rozman

Vodnik Gault & Millau 2019

Francoski vodnik Gault & Millau sta leta 1965 zasnovala kulinarična kritika Henri Gault in Christian Millau. Od takrat se je razširil na triindvajset držav, zdaj je prišel tudi v Slovenijo. Gala večer ob izidu in izbrani ponudbi dvajsetih nagrajenih gostincev ter dvajsetih vinarjev je bil 20. novembra v ljubljanskem Grand hotelu Union. S tem smo dobili rumeni potni list v svet slovenske kulinarike, nam je ob podelitvi najvidnejših priznanj naznanila direktorica Gault & Millauja Slovenija Mira Šemić.

Vodnik Gaut & Millau, Slovenija 2019

In še:

Ti je vsebina všeč?

Naroči se na revijo Kupi posamezen izvod  Poglej arhiv preteklih izdaj