Med vulkani in pri pujskih s kravatami
Intervju z družino Gjerkeš in Puhan
Izhodišči pri obeh vinarskih hišah in restavracijah sta podobni.
Na posestvu Gjerkeš v Fikšincih na Goričkem je od parkirišča do vhoda v stavbo ali pa do prvih trt vinograda enako, kakih trideset korakov zadostuje. Na turistični kmetiji Puhan na vzpetini nad Plečnikovo cerkvijo v Bogojini na robu Goričkega je zelo podobno, eden od njihovih vinogradov je tik ob oknih velike jedilnice. Kdor je tako povezan s trto, je mogoče domnevati, ima kaj pokazati v steklenicah. A obisk obeh hiš povzdigne še nekaj drugega – ambiciozna avtorska kulinarika. Zakaj obiskati obe? Ne le zato, ker sta družini povezani sorodstveno, ampak ker znata tako ali drugače sodelovati, druga z drugo in z marsikaterim bližnjim.
Bele zvrsti
”V današnjih časih, ko je vina v izobilju in ponudba presega povpraševanje, je vinar primoran, da s svojimi vinogradi in delom v kleti pridobi takšno kvaliteto in slog vin, ki bosta ohranjala nakupni interes. To je glavna marketinška zahteva, zaradi katere se mešanje vin sploh dogaja, vse drugo, vključno s kulturološko sintagmo terroirja, so miselni konstrukti blizu sociološko-geografskim paradigmam, ki imajo svoj raison d’être. Ker so klimatske spremembe še bolj nepredvidljive, kot so bile, bodo vinarji vedno težje ohranjali kakovostno rast, kot jo bo zahteval sodobni trg. Zato bi lahko napovedal, da bodo zvrsti pomembnejše, kot so zdaj, saj bo prav izbor različnih sort in njim ustreznih leg omogočal »sprotne« prilagoditve na specifične razmere v letniku.’ Dušan Brejc
Modra frankinja
»Modra frankinja je od Boga pozabljena sorta,«
je izjavil nihče drug kot Robert Parker jr., in to še preden je Jancis Robinson oklicala za kralja modrih frankinj Rolanda Velicha – vinska klet Moric z Gradiščanskega. To je bilo, še preden je v Sloveniji Uroš Valcl – Marof z legendarno modro frankinjo Mačkovci 2011 dokazal, da se rdečine s slovenskega vzhoda na slepi degustaciji lahko brez problema pomerijo s slavnejšimi imeni iz Brd in Vipave. • Modro frankinjo, ki je od leta 2016 tudi uradno slovenska avtohtona sorta, nekateri radi označijo za glavno sorto Avstro-Ogrske, kar pa se mi ne zdi najbolj posrečeno. Avstro-Ogrska je namreč nastala leta 1867, modra frankinja pa je na tem prostoru dobro znana vsaj še dodatnega pol tisočletja. Recimo ji raje vodilna rdeča sorta srednje Evrope. A v kakšni kondiciji je kraljica srednje Evrope?
In še:
- Vinarka odgovarja na naša vprašanja v rubriki KDO STE:
Martina Kraner Puntnar (Plateis) - Pod lupo: Poznavalca Robert Gorjak in Lenart Plavčak izbirata vsak svojih naj 7 renskih rizlingov
- Festivalim sejmi
- Iz svojih kleti: Vinarji predstavljajo svoje malvazije
