Gönc
Zelo mlad in zelo ambiciozen. Brez lažne skromnosti. Ponosen na svoj trgovski talent in na to, da koraka po nekonvencionalni poti. V svoji razmeroma kratki vinarski karieri v Sloveniji ne zapusti opaznejših sledi. »Zelo rad postavljam stvari na glavo in se ne držim smernic klasičnega vinarstva,« je Peter Gönc povedal leta 2018, ko se je uvrstil v finale natečaja Lidlov mladi vinar. »Vesel sem, da sem dobil priložnost, da mladi vinarji končno pokažemo, kaj je novega na trgu; predvsem pa, da je prišel čas za spremembo generacije v vinarstvu. Čas, da se pokažejo novi trendi in stili vinskega dizajna.« Potem v Sloveniji okrog njega postane presenetljivo tiho.
Pet Nat
Ko se vinar loti peničarstva, je pred novo nalogo. Potrebna so dodatna znanja in izkušnje, čeprav so vsi postopki podrobno opisani v enoloških kompendijih in tehnoloških navodilih. A vendar so pri pridelavi vina vedno prikriti odločujoči detajli, ki so ključna pot do uspeha: da se pridobi vino z jasno definirano, po možnosti celo originalno cvetico in aromo ter z okusom po meri mode in trendov. Peneča vina in naše penine (sic!) med zorjenjem v stiku s kvasovkami in tik pred degoržiranjem (odstranjevanjem usedline odmrlih kvasovk) dobijo zorilno kvaliteto z relativno močno kvasno noto, ki pa še vedno ohranja prvinske drožne arome, saj se šele kasneje prelevijo v brioš. Ta specifično sveža in hkrati mladostna aroma je tako mična, da si marsikateri peničar rad privošči prav tako vino, takoj po degoržiranju, ki večini vinopivcev ni na voljo. Že postopek odpiranja finalne penine zahteva pozornost, kaj šele nedegoržirane, ki bo neveščemu vinopivcu zaradi šestih barov pritiska s celotno usedlino »pobelila« stene. Prav na tej posebni okušalni točki, ko peneče vino dobi ključne organoleptične značilnosti, in vendar preden postane resno peneče vino v maniri penin in šampanjcev, se zgodi današnji modni pét-nat. Gre za generično poimenovanje za vsa peneča vina, ki drugače kot klasično pridelana peneča vina, izhajajoča iz dveh vrenj, izvirajo iz enega samega vrenja. V Franciji so pri deklaracijah zato natančni: »vins mousseux élaboré par fermentation unique« ali »peneča vina, proizvedena z enim vrenjem«. Ni druge, kot da najprej usvojimo pojmovnik in se odmaknemo od stalnega in nepotrebnega zavajanja.
Visoko: Marof
So vina, ki zmagujejo na mednarodnih ocenjevanjih. Še več pa je enako odličnih, ki jih vinarji nikoli ne pripustijo v tako tekmo, ker tega preprosto ne potrebujejo, saj lahko zmagajo tudi brez medalj. To so vina, ki ohranijo identiteto rastišča in se odzovejo želji vinarja, da brezkompromisno sledi svojemu poslanstvu najvišje možne kvalitete vina. O takih vinih in ljudeh, se piše na teh straneh. A kako naj spoznamo tisto največ, kar so dali vinograd, letnik in izurjen vinar? Je cena sploh važna?
Je. Vendar je vrednost teh vin še višja.
V bistvu ne gre za več. Gre za celoto.
Vinarke
Razlikovanje med ženskimi in moškimi poklici ni v moji naravi in v idealnem svetu enakosti in enakopravnosti razlik sploh ne bi bilo potrebno izpostavljati. Vendar pa se ob 8. marcu vedno znova rada zamislim in spoznam, kako v večini vinskih držav enakost ostaja le pobožna želja, Slovenija pa pri tem ni nikakršna izjema. Kot zunanji opazovalki se mi pogosto zdi, da ste v deželi na sončni strani Alp precej napredni in zazrti v prihodnost, predvsem glede okoljske ozaveščenosti, ekološke in lokalne pridelave hrane ter še marsičesa. Toda prav vinarstvo je ena tistih panog, kjer je še veliko prostora za vzpostavljanje enakosti. Ugotovila sem, da je med približno 2000 pridelovalci vin zgolj 24 vinark. Po trditvah Mateje Škrl Kocijančič iz Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije je od skupno 87 članov vanj vključenih le pet vinark, obenem pa priznava, da za vsakim moškim pridelovalcem stoji močna ženska.
Chris Yorke
Z raziskovanjem držav bivše Jugoslavije vedno bolj raste tudi moje navdušenje nad tem delom Evrope. Bosna in Hercegovina, ki je, kot vemo, razdeljena na Federacijo Bosne in Hercegovine ter Republiko Srbsko, izgleda kot nekakšen mikrokozmos izzivov jugoslovanskega obdobja in vsega, kar je sledilo. Tako se vsaj zdi s perspektive nekoga, ki jo opazuje od zunaj. Država je vsekakor vredna obiska, saj je obenem fascinantna, lepa, dramatična, gostoljubna, včasih tudi šokantna, pri pripovedovanju njene zgodbe pa imajo veliko vlogo tudi tamkajšnja vina.
Miha Cigoj
Vsaka plemenita stvar je še malo bolj plemenita, če ima rodovnik. Kot ena plemenitejših reči ga seveda ima tudi vino: s spretnimi prsti po strunah je ubiral in z žametnim glasom odpel Tomaž Pengov. Po njem se rodovnik vina začne in konča v zemlji. Prav tam, na njivi se je začel tudi pogovor z Mihom Cigojem, predstavnikom nove generacije, ki iz rok očeta Jordana in mame Silve počasi prevzema vse, kar dobrega poznamo pod imenom Cigoj. In tega ni malo: vrhunske mesnine, odlično vino in gostoljubnost turistične kmetije so samo vrh vsega, kar se že leta in leta, iz roda v rod dogaja na koncu Vipavske doline. S perspektive sedanjosti se postopna rast in razvoj posestva Cigojevih zdi čisto logična. A vendar ne gre pozabiti, da se je vse začelo v času, ko je bila Slovenija še Jugoslavija, Vipavska dolina pa še ni bila turistična destinacija. Izzivov, dvomov, verjetno tudi strahov in neprespanih noči se je v vseh teh letih gotovo veliko nabralo. A zdi se, da so Cigojevi z zagnanostjo in složnostjo vseh članov razširjene družine zmožni premagati marsikaj, tudi menjavo generacij, pri kateri se marsikje rado zatakne.
In še:
- Prokupac
- Nacionalne agencije
- Pet mladih odgovarja na naša vprašanja v rubriki KDO STE:
– Žan Bric (Bric)
–Adam Valdhuber (Valdhuber)
– Nika Glavina (Santomas)
– Mark in Vaneja Steyer (Steyer) - Pod lupo:
7 najboljših briških rdečih vin po mnenju Bruna Gaberška in Valentina Bufolina - Vinarji predstavljajo nagrajena vina iz svojih kleti z ocenjevanja Sommelier Selection:
– Jure Štalcar (KZ Metlika): Modra frankinja prestige 2017
– Nejc Borko (Puklavec Famili Wines): Sauvignon in Sivi pinot Jeruzalem Ormož 2020
– Maksimilijan Kadivec (Pullus): Sauvignon 2020
– Jan in Rok Hrvatin (Hrvatin): Refošk 2017
– Dorjano Korenika (Robi & Dorjano Koernika): Malvazija 2020
– Tomaž Ščurek (Ščurek): Stara brajda belo 2016
– Simon Senekovič (Senekovič): Sauvignon 2019
– Darinko Ribolica (Klet Brda): Chardonnay Quercus 2020
– Klavdija Topolovec Špur (Radgonske gorice): Traminec 2019 - EKO – POPRAVEK
Ti je vsebina všeč?
Naroči se na revijo Kupi posamezen izvod Poglej arhiv preteklih izdaj
