Junija pred leti objavim prvi zapis o tem vinu, in tam se mi med drugim zapiše, kako je moja draga ob hitro praznem kozarcu zahtevala, da uporabim zveze in kontakte in zrihtam iz Srbije še flašo ali dve … Ne vem, kako potem Marina v Beogradu naleti na to zahtevo, a ko se pol leta pozneje srečeva v Brdih, mi stisne v roko novo flašo te iste kadarke. Hvala! Res!
Flaša potem počiva dve leti na polici v kleti, nakar pade odločitev za njeno likvidacijo. Izvlečem čep itd itd itd … in zdaj bi lahko brez slabe vesti ponovili vse, kar smo o tem vojvodincu zapisali prvič, pa seveda ne bomo, evo povezava do tja: https://revija-vino.si/kadarka-rapsodija-tonkovic-2012/ , dodajmo le, da je vino zdaj, matematično gledano, pač za dve leti in pol bolj zrelo kot takrat. In prištejmo vse, kar ta dodatni počitek takemu vinu prinese. Recimo bolj opečnato in še manj gosto barvo. Malce drugačno aromatiko. A vino še vedno ni v nič manjši užitek. In za kadarko zna to menda biti kar uspeh.
Kako naprej? Marinaaaa! :-).
Flaša je bila izpraznjena novembra 2018.
