Benedetič
Vprašanje, katerih sort bi se danes v Brdih lotil Klemen Benedetič, če ne bi bilo pritiska tradicije in morda tudi predsodkov, ni bilo mišljeno popolnoma nič provokativno. Njegov odgovor je bil hiter, jasen in kot vsi drugi argumentiran. Rebula. Ker je univerzalna in ponuja razpon. Tokaj (uradno sicer sauvignonasse ali sauvignon vert, a v Brdih je pogovorno to še vedno tokaj). Ker nikoli ne razočara in ker nam daje tudi lep razpon od svežega vina do maceracije. Chardonnay. Kot sorta, ki omogoča največ. Z njim imamo posajeno lego, na kateri lahko s trgatvijo potegnemo v drugo polovico ali celo v zadnjo dekado septembra. Degustacijo tujcem običajno začnemo s chardonnayjem. Da se umerijo, preden gremo na lokalne sorte, ki jih morda ne poznajo. Med rdečimi pa je zelo hvaležen merlot. Ne gre samo za to, kaj lahko na koncu dobiš v steklenico, gre tudi za to, koliko moraš vložiti, koliko je z neko sorto dela v vinogradu. Rebula je v vinogradu najbolj hvaležna, krasno se odziva na vse, kar ji narediš dobrega. In chardonnay takoj za njo.
Šipon
Šipon je lahko aperitiv, hladna predjed, glavna jed ali sladica. Seveda v prenesenem pomenu. Želim le poudariti, da je šipon v tehnološko enološkem in estetskem smislu bolj raznovrstna sorta od drugih, ki bi z njo rade tekmovale. Vino je zlahka lahkotno, kot pritiče aperitivni uporabi. Z le malo več telesa in svežine, tudi kot penina, bo šipon kot nalašč za spremljavo kakšne ribje predjedi, ker bo kislinca tako učinkovito odplaknila ribje parfume. Če pa je vino resno, macerirano in krepko, bo lojalno pospremilo mlado teletino iz pečice, in tedaj, sledeč izkušnjam, se je težko upreti predikatnemu šiponu. Šipon seveda ni edina tako raznovrstna sorta, vendar je na lestvici tekmujočih zagotovo med prvimi desetimi. Naj za primerjavo vzamem chardonnay. Zmore skoraj vse kot šipon, ampak zaradi manka kisline, ki vzbuja tek, kot aperitivno vino ne bo tako uspešno. Kaj pa cabernet sauvignon? Preprost in vitek rosé bi lahko postal aperitivni, suhi jagodni izbori, čeprav jih nekaj je na svetu, pa do zdaj niso izkazali tržnega potenciala. Da šipon prenese tudi in celo oranžno torturo, je neizpodbitno dejstvo. Da so v arhivskih kleteh prav šiponi med najstarejšimi vini, je kronski dokaz za plemenitost. In potem se mi milo stori, ko pomislim na poletni ali zimski (res je!) špricar. Nikakor z mineralno vodo, ampak s sifonom. Šipon ima torej očitne predispozicije, da zadosti tako raznolikim tipologijam. In prav na tej točki se začnejo lomiti novinarska kopja in poznavalska meritornost, iščoč sorte, ki bi izkazale enak ali še večji potencial. A čemu? Le kakšen smisel je v naštevanju primerljivih sort, ki jih ni niti pri nas niti v Podravju? Le zakaj za vraga so tako redki tisti, ki omenijo le eno samo sorto, ki šiponu zares parira? Laški rizling, kajpak!
Terase
Ali so vipavske terase in griči s svojim reliefom in flišem dovolj velik dejavnik, da lahko govorimo o edinstvenem terroirju (rastišču) in posebnem ‘odtisu prostora’ v vinu?
V Vipavski dolini je 2092 hektarjev vinogradov, od katerih jih je 58,8 % na terasah, drugi pa ležijo na blagih pobočjih ali ravnem dnu doline. Na terasah so razmere za pridelavo težje, pridelki na trto pa manjši kot v ravninskih vinogradih. V spremenjenih podnebnih razmerah, ob ponavljajočih se sušah, pogostejših močnih nalivih, ko pade velika količina padavin v kratkem času, so terase edini način, ki preprečujejo erozijo in omogočajo obdelavo zemljišč na strmih pobočjih gričev. Vendar pa je zaradi rasti stroškov in pomanjkanja delovne sile vinogradništvo na terasah vedno težje vzdrževati. Poleg pomena, ki ga imajo za zaščito naravnih virov, predvsem tal, za videz kulturne krajine in vinski turizem, pa terase tudi ključno vplivajo na kakovost grozdja in posledično vina.
Leto laškega
Spomladanski prolog je bil zmagovalen. Med devetimi belimi suhimi vini, ki so se uvrstila v najvišjo Decanterjevo zmagovalno kategorijo Best Of Show, je bil prvič tudi laški rizling. Vino iz te sorte še nikoli poprej ni doseglo tako visoke ocene. Premierno se je med absolutne zmagovalce Decanterjevega ocenjevanja vin uvrstilo vino iz Srbije, in sicer iz kleti Vinčić iz Šida, letnik 2020. Predsedniška komisija mu je dodelila 97 točk. V Srbiji so to nemudoma primerjali s svojimi športnimi šampioni, Novakom Đokovićem in Nikolo Jokićem.
Prebujena Štajerska
Veliko vode je preteklo po Dravi in raznovrstnega štajerskega vina po grlih od takrat, ko je kolega Robert Gorjak v Nedelu objavil članek z naslovom Zbudi se, Štajerska! Pisalo se je leto 2000, bolj proti koncu. Poglavitna misel: štajerska vina, vse prevečkrat z ostankom sladkorja, kot je narekovala stara šola, sodobnih pivcev ne vznemirijo več. Hvala bogu nekateri vinarji iz te regije že napovedujejo, da se vračajo v boj za vinski prestol, ki so ga takrat obvladovali Primorci, predvsem Brici. Zapis je odmeval, ker je bil neizprosen do zaspane in vase zaverovane regije, a hkrati spodbuden do tistih, ki so se trudili za premik. Zdravko Zadravec, takratni direktor kleti Jeruzalem Ormož, se je pridušal, da nam je zabil zadnji cvek v trugo. Pomenljiva izjava, ki posredno pritrjuje avtorju. Legendarni Stanko Čurin ga je po objavi nejeverno gledal. To se zgodi petelinu, ki je prezgodaj zapel. Ni bilo enostavno, pravi Gorjak. A dramilo je očitno zaleglo, poleg vsega drugega.
Mladci v mojstrskih čevljih
Ker vsak festival zasluži premierno večerjo, je bilo zapisano v napovedi. Mišljen je bil 10. festival čokolade v Radovljici, napovedano večerjo pa so na njegov predvečer 14. aprila v tamkajšnji Hiši Linhart zagrešili trije mladi chefi, Tomaž Bratovž (Restavracija JB), Darko Krstev (Restavracija Strelec) in Martin Zupanc (domača, gostiteljska Hiša Linhart). Njihovim chefovskim mentorjem, Janezu Bratovžu, Igorju Jagodicu in Urošu Štefelinu, tokrat vstop v kuhinjo sicer ni bil prepovedan, Uroš me je tja celo z veseljem pospremil, da so mladci dovolili občasno prisotnost fotoaparata, vseeno pa je bilo trem legendam slovenske kulinarike dodeljeno mesto za mizo v restavraciji. Igor sicer zaradi angažmaja v tujini svojega stola ni zasedel, Janez pa se je pridružil Urošu, ki je bil tokrat gost v z Michelinovo zvezdico označeni restavraciji Hiše Linhart, ki jo sicer vodi skupaj z Marcelo Klofutar.
In še:
- Trije vinarji odgovarjajo na naša vprašanja v rubriki KDO STE:
– Igor Grgič
– Rado Kocjančič
– Alexis Paraschos - Pod lupo:
2 x naj 7 roséjev po izboru Matjaža Lemuta in Bruna Gaberška - O festivalih, sejmih in tekmovanjih
- Ženske v vinu
- Decanter World Wine Awards 2023
- Štajerski vinarji predstavljajo vina iz svojih kleti:
– Janez Valdhuber (Falot): Refošk 2022
– Matjaž Frešer (Frešer): Refošk Gallus 2018
– Pavel Jarc (Jarc): Ivanov refošk
– Sonja Erčulj (Puklavec Family Wines): Refošk 2016
– Maša Samec (Maro): Refošk Corpo 2016
– Klavdija Topolovec (Radgonske gorice): Refošk penina
– Lucija Mukenauer (Mukenauer): Malvazija 2022
– Sašo Topolšek (Zlati grič): Malvazija 2020 Single vineyard
– Žiga Šerbinek (Kušter): Penina Anima bela
– Aleš Slana (Vinag 1847): Šipon.Furmint Private Selection 2019
– Danilo Steyer (Steyer): Rebula Moser 2020
– Tine Brodnjak (Familija): Seven Numbers – Sauvignon blanc 2021